Iskanje smeri

Za tokratnji konec tedna si je Luka izbral Centralni steber v Rogljici, kar se je izkazalo za odlično lokacijo, saj je bil dolg dostop razlog, da sva bila v steni sama in se počutila kot kralja.

V četrtek pokličem Lukca in zmeniva se za plezanje v soboto. Izbiro smeri prepustim njemu in izbere Rogljico, ter v njej smer Centralni steber(V, 400m). Malo se ustrašim dolgega dostopa(3 ure), a se je kasneje izkazalo, da moja kondicija le ni tako slaba.

Ob petih zjutraj poberem Luka in odpraviva se proti Kranjski Gori. Na tretji serpentini parkirava avto in se zapodiva proti koči v Krnici, kjer se usmeriva proti Špiku. Med vzponom imava ves čas pred nosom tako Rogljico, kot tudi Škrlatico in Rakovo špico.
Smer Centralni steber v Rogljici
Pogled proti Škrlatici, Rakovi špici in Rogljici
Dostop pod smer
Lukc
Škrlatica

Ko sva prispela pod steno, sva si na glave nadala čelado, saj melišče pod stenami ni obetal izredno dobre skale, čeprav je Mihelčič v vodničku hvalil skalo v Rogljici.
Pod steno si namestiva čelado
Po gredi pod steno
Razor
Sestop po gredi proti smeri

Strah, da bom imel liter in pol vode premalo, je izginil takoj, ko sem pod vstopom v smer zagledal potok in napolnil čutaro. Smer se začne na rampi, ki vodi tudi v smeri v Rakovi špici. Po slabem cugu se smer odcepi desno v lahke gredi(II). Seveda se nama uspe zaplezati v platast teren brez grifov, kjer me reši Luka, ko mi spusti vrv.
Priprave na vzpon
Prečenje gredi
Pogled iz zaplezane zajede
A sva se mal zaplezala?

Prvo polovico smeri splezava kar nenavezana. Čeprov v vodničku obljubljajo neke previse z oceno IV, jih midva ne najdeva. Vsaj tako se nama je zdelo. Prihraniva ogromno časa, ki nama pride prav kasneje med iskanjem prave smeri. Med vzponom uživava v kompaktni skali in čudovitih razgledih v Krnico, proti Špiku, Prisanku in Razorju.
Vzpon po lahkem kompaktnem svetu
Mikavna poč po sredini stebra
Krnica
Ladja?
Steber
Lukc je tudi fotografiral
Starejši klin:)
Iskanje smeri
Ladja
Špik

Po začetni polovici iz nahrbtnika potegneva vrvi, se naveževa in Luka se odpravi v prečko, kot piše v skici. A kaj kmalu ugotoviva, da sva najbrž na napačni prečki in en cug višje najdeva pravo smer. Z začetkom plezanja se spremeni tudi skala, kjer namesto kompaktnih plat začne prevladovati raznobarvna podrta skala. Če sem dve leti nazaj rekel, da je Madona v NŠGju podrta, je sedaj omenjena smer nova referenca. Kljub temu sva se lahko varovala samo z metulji, saj sva našla dovolj kompaktnih poči. Je pa res, da smer ni preveč pogosto opremljena: v detajlu smeri so štirje klini, v ostalih pa le sem in tja kak izgubljen in vprašljiv klin.
Lukc iz detaila
V podrtem kaminu
Kwaj dej poj dej!
Pogled proti Škrlatici
Pod vrhom smeri
Podrti svet
Izhodna rampa

Na vrhu pa čudovit razgled proti Škrlatici in sosednjemu vrhu, Dolkovi Špici.
Škrlatica
Dolkova špica

Poiščeva sestop, narediva “skupinsko” fotografijo in se odpraviva na dolg sestop v dolino, kjer naju pobere Katja in skupaj se odpravimo nazaj proti Kr. Gori, kjer se srečamo še z Ano in Kovijem, ki sta se ravno vrnila iz Špika.
Pospravljanje
Sestop
Lukc in Matej
Počitek pod bivakom

V nedeljo pa muskrfibr! Ampak občutek je pa fenomenalen, ko veš da ga imaš od garanja v hribih:) Čeprav je v zgornjem delu smeri prevladoval podrti svet, pa si smer vseeno zasluži pohvali za lepo linijo in čudovit razgled iz vsakega metra.

lp, Matej