Debeli vrh

Že pozimi, ko smo v Lazu smučali, sem si ogledoval ta debeli hrib, ki se dviga nad planino. Enkrat sem se že skoraj povzpel nanj, ampak je bila Andreja, ki je bila z menoj, preveč utrujena, sam pa nisem želel iti. V Nedeljo pa smo se Nemc, Muha, Vita in jaz odpravili na vrh in ga tudi uspešno osvojili. Zimski vzpon pa bo moral počakati do letošnje zime.

Bil je lep začetek nedeljskega dne, ko sta Muha in Nemc pridrvela do mene. Pri meni presedemo v drug avto, poberemo Vito in se zapeljemo proti Bohinju. Tam se usmerimo proti planini Blato. Pri “zapornici” plačamo 10€, kolikor stane dnevni obisk ceste. Sledi vožnja do planine Blato. Obujemo gojzarje in si pripravimo pohodne palice, nato pa odrinemo proti planini v Lazu. Pot na začetku sledi poti na planino pri Jezeru, po kakih 200m-300m pa se desno odcepi. Ker je bilo še dokaj zgodaj, je bila pot po gozdu še precej mokra/vlažna. Na začetku hodimo po ravnem, nato se dokaj strmo dvignemo in na koncu se nam je pot zopet zravnala. Po uri in 15 pridemo na planino v Lazu. Planina je čudovita, tako kot pozimi. Razen ene skupine, ki je šla mimo nas, na planini ni skoraj nobenega. Glede na število avtomobilov na parkirišču je verjetno planina pri Jezeru polna.
Vzpon po gozdu
Pred prihodom na planino Laz
Planina v Lazu
Prihod na planino v Lazu

Preverimo, ali je Bric v koči. Ni ga. No ja, se bomo pa kje drugje videli. Odpravimo se proti Lazovškemu prevalu, odkoder naprej vodi nemarkirana steza na Debeli vrh. Do Lazovškega prevala najprej prečimo gozd, nato pa nadaljujemo med borovčki in kravami, ki s pogledom spremljajo vsak naš korak. Medtem, ko moški del ekipe počaka in se okrepča z Frutabelo, jo Vita pridno mahne naprej in nas počaka šele na vrhu prevala. Mi se na vrh primajemo kakih 15min kasneje. Tam sledi kratek počitek, da se najemo cukra in napijemo vode. Pred nami se odpira čudovit pogled na Debeli vrh in njegove stene, za nami pa Ogradi.
Planina laz in Kreda v ozadju
proti Lazovškemu prevalu
Pogled na Kredo in Slatno
Nemc in Muha
Družba in Debeli vrh
Debeli vrh

Zavijemo iz markirane poti in se usmerimo na levo proti Debelemu vrhu. Naprej vodi slabo vidna stezica, kjer ob poti vsake toliko časa stoji možic in nas usmerja na pravo pot. Strmeje se dvignemo po travniku in vstopimo v skalno območje. Pod stenami Debelega vrha se dvigujemo proti vrhu. Na poti srečamo ogromne količine Planik. Kar nekaj jih je pohojenih, saj rastejo na poti in jih pri spustu ponavadi ne vidiš. Na poti na vrh smo videli vsaj 40 planik. Pot se je kmalu prelevila v hojo po travniku in malo pod vrhom zopet preklopila na skale. Ves čas smo, zaradi od dežja spranega ozračja, imeli fenomenalni razgled. Videli smo celotne Julijske alpe(Triglav s kapo, Kanjavec, Hribarice, Krn, Mahavšček. Vogel,…), Karavanke (Golico, Stol,…) in tudi nekaj Kamniško-Savinjskih vrhov je kukalo izza “sosednjega” Tošča. V daljavi smo kasneje opazili tudi morje. In to veliko njega. Pa tudi Tržaški del italije se je lepo videl.
Planike
Sobotni sneg
Lazovški preval in Ogradi
Stene Debelega vrha
Utrinek
V daljavi se vidi Krn
Travnato pobočje pod vrhom
Travnik

Že pod vrhom je začel pihati hladen veter, ko pa smo prispeli na vrh, pa se je le še okrepil. Oblekli smo vse, kar smo imeli, saj na vrhu ni bilo več kot 10°C.
Pod vrhom
Hribarice, Triglav in okolica
Pogled na prehojeno pot
V ozadju kraljujeta Mali in Veliki Kanjavec
Na vrhu
Severna in vzhodna okolica iz vrha Debelega vrha

Poleg skupinske slike za arhiv, smo na hitro še nekaj pojedli, da smo prišli do moči za spust, potem pa se odpravili navzdol, saj nas je zeblo. Na začetku je bil spust malo bolj počasen, da smo zopet ogreli mišice, nato pa nadaljevali z vedno hitrejšim tempom. Na planini smo se ustavili in malo posedeli na toplem sončku.
Spust navzdol
img_9472
img_9473
Posedanje na planini

Ker smo v dolino prišli lačni, smo se odločili, da gremo še na pico. V Bohinju je edina pametna izbira picerija Ema, kjer strežejo OGROMNE pice. Vsaj zame, Nemcu in Muhi se niso zdele tako velike, samo one dva imata drugačne standarde:) Čeprav smo zaradi polne picerije čakali kar precej dolgo, se je čakanje splačalo, saj so pice zares okusne.
Prva porcija pic
Pol Rođo, pol Kraška

Domov smo priromali okoli 7 ure zvečer, zadovoljni in utrujeno od čudovitega dne. Med vožnjo domov pa smo se zmenili že za naslednji cilj, ki bo ta vikend, ako bo lepo vreme. Gremo na Mangart!

GPS sled:

Višinski profil
Dolina Bele Vode

Višinski profil
Dolina Bele Vode

Dolžina poti:5.5 km
Dolžina vzpona:4.6 km
Višina vzpona:1257 m
Dolžina spusta:0.7 km
Višina spusta:108 m
Začetna višina:1207.1 m
Končna višina:2356 m
Minimalna višina:1207 m
Maksimalna višina:2358 m

Matej