Razgled iz Hudičevega boršta

Zaradi spomladanske utrujenosti sem zadnje čase precej zanemarjal hribe. Kočno mi je nekaj dni nazaj uspelo rit premakniti iz postelje in se odpraviti v hribe.

Malo z muko sem ob sedmih vstal iz postelje, pojedel zajtrk in se odpeljal v Mače, kjer je izhodišče za Hudičev boršt, Cjanovco in še veliko drugih ciljev.

Iz parkirišča nadaljujem desno(in ne naravnost, kjer pelje pot na Kališče) po širokem kolovozu, ki se po gozdu vije kar dobrih 15 minut.
Kolovoz

Na levi strani zagledam odcep in tablo, ki me usmerja proti cilju. Pot je ravno prav strma in ves čas drži konstantno strmino, je pa tako lepa, da bi po njej brez problema gonil tudi s kolesom. Sem bil pa tokrat zelo vesel, da pot vodi po gozdu, kjer so bile temperature še normalne. Kljub zgodni uri ima sonce že kar veliko moč.
Singlca za kolo
Pred izstopom iz gozda

Po dobrih 45 minutah stopim iz gozda na travnata pobočja in pred seboj zagledam gozdiček. Še 15 minut in sem pri izviru hladne vode, kjer srečam starejšo gospo, ki je ravno prišla iz Storžiča.
Pogled v dolino
Od tamle sem prišel
Travnata pobočja proti vrhu

Rečeva par besed, nato pa se odpraviva vsak po svoje. Jaz kakopak na razgledno ploščad na robu gozda. Nastavim se toplemu soncu in uživam.
Nad razgledno ploščadjo
Panoramski razgled
Dolina
Koča ob gozdu

Medtem prileti SMS, kjer me mami obvesti, da je sestrica ravno na poti na sosednji Jakob. Zavrtim številko in kmalu izvem, da je ravno malo pod vrhom Jakoba. “Pridem do tja, sem na sosednjem hribu… Po mojem ne rabim veliko, kakih 45minut!” Kasneje opazim tablo, ki pravi, da me od Jakoba loči 2 uri hoje. Ni mi ostalo drugega, kot da tečem…

Po dobri uri sem na Jakobu. Na Jakobu pa kup ljudi… Sestrica in kolegica do konca popijeta in pojesta, potem pa se skupaj opravimo navzdol.
Zaplata iz Sv. Jakoba
Gužba na Jakobu
Sestrca in Lili, pa Miši pod mizo

O tem, kako so, zaradi lesa, razrili ta, za marsikatero družino, lep nedeljski cilj, pa kdaj drugič. Upam, da je to osamljen primer in da to ne postane splošna praksa v naših hribih…

Matej