veliki_vrh_iz_sedla
Že dolgo sem Alenki obljubljal, da jo peljem v hribe in tokrat sem obljubo končno izpolnil. Planirani začetni izlet na planino Korošico sva na koncu zaključila na vrhu Velika vrha.

Po končanih obveznostih na faksu se malo čez dvanajsto le odpraviva proti Ljubelju. Malo pred Korenom parkirava in se, po široki cesti, napotiva proti Korošici. Tabla pravi, da bova za pot porabila uro in 15 minut. Ni se veliko motila. Občasno dokaj strma pot naju je cik-cak vodila proti planini. V zavetju dreves sva bila deležna hladnega vetra in sence pred soncem. Situacija je bila popolnoma drugačna, ko sva stopila iz gozda in je na naju z vso močjo začel pritiskati sonce. Na čelu so se kaj kmalu naredile prve kapljice.
img_5780
prihod_iz_gozda

Spotoma sva sem in tja srečala tudi kakšno kačo, ki se je zvijala po cesti.
img_5799

Ko sva že tretjič upala, da sva le dosegla vrh, se pred nama nariše koča. Juhej!
img_5802
img_5805
img_5807

Pred kočo se ustaviva in malo odpočijeva. Alenka si je potihem sicer želela, da bi bilo tukaj tudi konec izleta, a kaj ko sem bil jaz trmast in sem hotel še do pol ure oddaljenega Hajnževega sedla. Je bil pa iz planine čudovit pogled na Babo in Veliki vrh.
na_planini_korosica
img_5833
img_5837

Nisva prav dolgo počivala, da se nebi preveč ohladila. No, pa tudi sonce je kar fino pripekalo in pot po gozdu je kar sama vabila naprej. Med potjo sva se sem in tja, ko sva naletela na kako vodo, tudi malo napajala.
img_5839
img_5841

In sva na sedlu. Kladivo za menoj se že kopa v oblakih, medtem ko so ostali vrhovi še obsijani s soncem.
img_5867
img_5868
img_5869

“Ei Alenka, a greva še do Velikega vrha? Je ena taka krajša ferata.” Ji ni preostalo drugega, kot da gre:) No, in takole je Alenka naredila svoje prve korake v ferati.
img_5871
img_5872
img_5873
img_5890
img_5894

Med potjo navzgor sva lahko ves čas opazovala Babo na sosednji strani sedla.
baba

Malo pod vrhom, kjer pot kakih 30m vodi po grebenu, je Alenka, zaradi močnega vetra v sunkih, že skoraj obrnila. Ko sva videla, da je pot naprej lepša, je stisnila zobe in uspešno dosegla lažji teren.
img_5898

Na žalost se je vrh odel v oblake ravno takrat, ko sva midva prispela nanj, tako da razgleda nisva imela popolnoma nobenega. Na vrhu sva se hitro vpisala v knjigo, potem pa se skrila pred vetrom malo pod vrh.
img_5899
img_5901
img_5905
img_5909

Sestop je bil, za razliko od dostopa, precej hitrejši in bolj sproščen. Tudi Alenki sestop po ferati in malo bolj zračnih delih, na moje presenečenje, ni delal nobenih problemov. En-dva-tri sva bila nazaj na planini, kjer je pozno popoldansko sonce prav lepo osvetljevalo vrhove okoli planine.
img_5911
img_5912
baba_in_veliki_vrh

Da je bil dan popoln, me je Alenka povabila še na večerjo, tako da sem se s polnim trebuhom odpravil proti domu. Mljask je bil dober tris!
img_5926

Alenka, upam da nisi imela prehudega muskrfibra:)

Matej