IMG_3120

Šesti dan smo preživeli v trad plezališču Kolsas, sedmi dan pa ob jezeru in plezališču Damtjern.

Ponoči je začel pihati veter. Leni kolikor smo, se nam ni dalo v avto po šotor, ampak nas je raje zeblo. No, vsaj jutro je bilo jasno, za razliko od ostalih dni. Zaradi vetra ne kuhamo kave na obali, ampak se zapeljemo proti plezališču in tam na parkirišču(N59,91198° E10.52040°) pozajtrkujemo. Ta dan smo prvič plezali na trad način oziroma smo sami postavljali varovanja v smereh. Na Norveškem se, za razliko od Amerike, veliko uporablja jebice(zatiče) in manj frende(metulje).

IMG_3037

IMG_3038

Po zajtrku spakiramo nahrbtnike in zagrizemo v hrib. Dobre pol ure hoje nas pripelje najprej na razgledno ploščad, potem pa na vrh hriba Kolsas, iz katerega je čudovit razgled na mesto pod njim, otočke in morje.

IMG_3039

IMG_3042 IMG_3046

Iz vrha hriba se vrnemo kakih 30m nazaj in navzdol pod steno, kjer je plezališče. Nekaj časa iščem sektor v vodničku, potem pa Mare za pas zatakne metulje in jebice, ter se poda v prvo trad smer z oceno 3+. No, smer je bila vse prej kot 3+, prej 5b, sploh glede na pomanjkanje prostora za nameščanje varovanja.

 IMG_3052 IMG_3053 

Barbi na hitro butne še eno čudovito poko, potem pa se premaknemo v desno, kjer je stena bolj položna, smeri imajo oceno med 3 in 4, mest za postavljanje varovanja pa je več kot dovolj. Vsak spleza eno smer in nepopisno uživa med zatikanjem jebic. Metuljev sploh ne rabimo! 

 IMG_3061

IMG_3094

IMG_3095

IMG_3100 IMG_3101

Za zaključek gremo še eno čudovito 5b po poki/zajedi. Prav pika na i za današnji dan. Utrujeni in zadovoljni s količino plezanja se vračamo proti avtomobilu.

IMG_3105 IMG_3107 

IMG_3114 IMG_3115  IMG_3119   IMG_3124 IMG_3125

Odločimo se, da bomo večer in noč prebili ob jezeru v bližini plezališča Damtjern. Zapeljemo se na parkirišče(N59,79915° E10,27949°), kjer za mizo(po dolgem času) povečerjamo, po večerji pa z Maretom napneva še gurtno. Barbi se zaradi komarjev odloči spati v avtomobilu, midva z Maretom pa kar pod milim nebom.

Zjutraj nama pride Barbi skuhati kavo. Toplo sonce nas greje in prav nikamor se nam ne mudi. Z Maretom se malo zvirava po gurtni, pijemo kavo, Mare preganja račke in podobne traparije.

IMG_3128 IMG_3131 IMG_3132 IMG_3136

Ko želimo štartati proti plezališču, se nebo pooblači in ponovno se vsuje dež. Sicer ne veliko, a dovolj da je zmočil cesto. Namesto v plezališče, tako zavijemo v trgovino in spotoma poiščemo še internet, kjer preverimo emaile. V trgovini kupimo hrenovke in ob jezeru zakurimo ogenj. Ker se z Maretom že nekaj časa nisva umila, izkoristiva slabo vreme za kopanje v jezeru, ki je imelo več stopinj kot okolica. Sledi pojedina z rasta solato.

IMG_3137 IMG_3140 IMG_3144 IMG_3145 IMG_3148

Po kosilo se vseeno odločimo iti v plezališče. Morda so smreke zadržale dež in so stene še vedno suhe. Po prihodu nas preseneti tudi odprti del plezališča, saj je stena suha. Slippery Joe je prva smer, ki jo z Maretom napadeva. Definitivno si zasluži ime. Tudi sosednji smerci po pokah sta za prste obliznit.

IMG_3151 IMG_3153 IMG_3156 IMG_3158

IMG_3163 IMG_3168 IMG_3170

Zvečer se odločimo, da imamo dovolj Osla in okolice in se odpravimo proti dolini Nissedal, kjer imamo plan plezati balvane in dolge hribovske smeri. Po besedah Barbinega kolega, v Nissedalu začnejo svojo trad hribovsko plezanje skoraj vsi Norvežani. Na pol poti nas ulovi tema, zato na enem izmed počivališč(N59,07069° E9,34648°) ustavimo, pojemo večerjo in zaspimo. Barbi je spet fina( :) ) in gre spati v avto, midva z Maretom pa na pomol. Sredi noči, ali je bil jutro, sej ne vem, ker je itaq večino noči svetlo, naju zbudi dež. Postaviva šotor in gladko potegneva spanec do devete ure.

IMG_3174 IMG_3175

Matej