Sicer nam zima še ni prinesla večje količine snega, a tudi ta malenkost, ki nas je doletela, je morala biti dovolj, da sva se z Remicom odpravila na Klek narediti prve zavoje… Zavojev ni bilo veliko, tura pa je bila odlična.
Letošnje leto res ne morem reči, da sem veliko na smučeh, zato sem bil hitro za turno smuko, ko me je Miro v sredo poklical in povabil na Rodico…
Po dveh mesecih plezanja grap in slapov je bil zopet čas, da malo skočim na smučke in naredim kakšen zavoj po spomladanskem gnivcu. Pa sva jo z Anjo mahnila kar proti Mrežcam.
Continue reading “Smučanje — Mrežce — po dolgem času na smučeh” »
Veter se je umiril, razmere pa so bile bolj primerne za smučanje kot plezanje in tako je padla odločitev, da se napotimo proti Zadnjemu Voglu.
Continue reading “Smučanje — Zadnji Vogel — pa me je dočakal” »
Po dolgem času depresivnega vremena se nam je končno obetal lep vikend. Drugega, kot zganjati neko vrsto športa, v takih primerih ne znamo. V petek se dogovorimo, da jo naslednji dan mahnemo pod Kriško steno. Končno, tja sem si že dolgo želel.
Continue reading “Smučanje — Kriška stena — v objemu visokih sten” »
Tako kot lansko leto, sem tudi letos želel doživeti novo leto v hribih in z Mirotom sva nekako prišla na idejo turnega smuka. Kljub velikemu zanimanju se nas je na koncu zbralo 6, ki smo neizmerno uživali v razgledu in spustu.
Kljub totalno bednemu vremenu prejšnji teden, smo v torek vseeno zbrali toliko volje, da smo se odpravili proti Kočno. In ne, ne tisti zraven Grintovca, ampak k sosedi od Golice.
Meter suhega pršiča, nebo brez oblačka, deviška pobočja Slatnika = recept za uživancijo.
Zima je že dolgo tu, snega tudi ne manjka, zato je bil čas, da otvorimo sezono turnega smučanja. In tako smo jo mahnili na prvi varen hrib, Blegoš.
Tokrat smo se z AO odpravili na planino Laz, kjer smo zaključili še zadnje poglavje zimske tehnike: plezanje grap in varovanje v snegu. Seveda brez smučanja v tem čudovitem okolju ne gre.
Continue reading “Snežni vzponi – V okolici planine Laz – pršič aprila” »
