Rebrnik

Po dolgotrajnem oblačnem in sneženem vremenu se je v Bohinju obetal lep jasen dan in mi smo seveda bili tam. Remic, Jože, Evgen in jaz. Vsi skupaj smo se, skupaj s še nekaj navezami, drenjali v Luševem grabnu.


Malo pred deveto naju pred Qlandijo že čakata Jože in Evgen. Vsedemo se v Evgnovega terenca za primer, če je v Vojah kup snega(jbg, smo leni in se nam ni dalo hodit:P). Na srečo snega ni bilo veliko in pripeljali smo se skoraj pod slap. Dostop je bil kratek, saj nam je vzel vsega skupaj kakih 10 minut. Tudi nebo nad nami ni bilo podobno prejšnjim dnem, saj se je namesto oblakov lasketalo sinje modro nebo. Temperature so bile globoko pod nulo, a to nas ni motilo.
Priprava
Dostop pod slap
Pogled proti slapu od daleč
Jasno jutro
Skozi gozd

Pod slapom pa gužba! Poleg naveze, ki je že plezala, smo spodaj čakale še štiri naveze. Mimogrede srečamo pod slapom še Primoža in Robija, s katerima smo se potem tudi ves čas lovili.
Prvi cug pod Luševim grabnom
Čakalna vrsta

Da nebi predolgo plezali, smo se v slap zapodile kar tri naveze. Prvi cug je bil dovolj širok, da smo lahko plezali vsak po svojem delu in si nismo na glavo metali ledu, po drugi strani pa je bil slap že dodobra naluknjan in si lahko celoten cug samo zatikal. Prava uživancija. Tudi začetno nohtanje je po polovici preplezanega slapu minilo. Na vrhu cuga pa udoben štant:)
Rebrnik
Jože
Jože
Primož in Robi na štantu
Jože že zihra
Remic na vrhu
Epic photo:)

Sledil je lažji drugi cug in za njim še tretji. Štorast kolikor sem, mi je v tretjem cugu kmalu po začetku spodrsnilo na prečki in sem padel kake 2-3m na polico. Takoj nisem opazil, da je počil led in da ležim v vodi, v tem času pa je voda prišla skozi hlače. Preostanek plezanja me je zeblo v desno nogo:) No, pa tudi svedri, kompleti in vponke so mi zamrznili in sem moral na vsakem štantu pihati in ogrevati matičarke, da sem jih lahko odvil.
Robi nadaljuje
Udoben štant
Remic se približuje
Skok v četrtem cugu
Utrinek
Robi vstopa v detail
Kwa nej zdej?

Sledila sta še petih in šesti cug, ki sta oba ponudila nekaj več plezarije po vertikalnem ledu. Na žalost oz. srečo je bil slap dovolj zbit in vertikala ni delala težav, saj sem lahko ves čas haklal. Uživancija. Remic doživi svoj prvi padec, mene pa dodobra prezebe na štantu.
Skok v petem cugu
Ja živjo
Izhodni del
Napredovanje
Na vrhu predzadnjega cuga že rahlo utrujen
Razgled iz štanta

Na vrhu si sežemo v roko in se odpravimo nazaj v dolino in v topel avto, ki nam na poti domov zagodi z okvaro. Na pomoč prileti Mare, Remic in Evgen natakneta cev nazaj na turbino in že letimo proti domu.

Sedaj sem se spomnil, da smo Remica pozabili namahati s štrikom, saj je splezal svoj prvi slap.

Matej