Panoramski pogled na zaliv Sormiou

Leto je na okoli in zopet se je ponudila priložnost, da za 4 dni odpotujem v Marseille plezat v čudovito plezališče Les Calanques. Ker se z Maretom nikoli ne braniva poceni izleta, plezanja in norih placov, sva bila hitro zmenjena za izlet.

Za pičlih 25€ sva že pred kakim mesecem kupila letalske karte Trevisio-Düsseldorf-Marseille. V ponedeljek naju je stric zapeljal do Benetk, kjer sva se vkrcala na letalo in se zapeljala v Nemčijo, kjer sva nato na letališču prebila dobrih 6 urc. Nekaj sva jih preživela na pivu, nekaj pa na hladnem marmorju. Hvala bogu nama tokrat ni bilo potrebno čakati 36 ur, kot sva mogla lansko leto z Nino. Zjutraj se napakirava na letalo in še preden se premakne že spiva. Zbudiva se v Marseillu.
Čakanje na vkrcanje
V Dusseldorfu na Becksu

Tam naju na letališču že čakata moja starša. Skupaj se odpravimo v Fos k prijateljem, kjer pomalicava in pripraviva nahrbtnike, potem pa brž v avto in via Calanque. Želja po plezanju je bila enormna in oba sva komaj čakala, da se prebijeva skozi labirint ulic in cest imenovan Marseille. Končno prispeva na sedlo, ki loči zaliv od mesta. Sledil je še spust v dolino in plačilo 4€ za parkirišče.
Parkirišče v Sormiou
Utrinek

Za prvi dan sva se odločila, da se odpraviva kar v isti sektor, kjer sva z Nino lansko leto plezala drugi dan, imenovan Partie droite. Za prvi dan imava tam več kot dovolj primernih smeri! Da sva prispela do tja, sva se morala najprej dvigniti na vrh desnega grebena in se potem spustiti na drugo stran.
Vzpon na greben
Zaliv Sormiou
Pod vrhom
Spust na drugo stran grebena

Kljub veliki želji po plezanju sva si vzela trenutek za uživanje v razgledu iz vrha grebena.
Počitek na razgledni točki

Sledil je sestop na drugo stran. Tukaj malo pazljivosti ne škoduje, saj te lahko nepazljivost stane globokega padca na skale.
Dolge smeri
Utrinek
Sestop
Previdno po ozkih skalah
Utrinek

Naposled le uzreva stene in smerce… FEST BO!
Plezališče oziroma sektor Partie Droite

“Nkar ne mncej” si rečeva en drugemu in se prav na hitro napraviva ter zagrizeva v prve smeri. Začneva z lahkimi ogrevalnimi štiricami in nato nadaljujeva z vedno težjimi. Ker je sektor tik ob morju, so bile skale precej mastne zaradi nabrane soli. Za to nevšečnost sem vedel, je bilo pa res, da je dan pred najinim prihodom močno deževali in spralo večino soli, tako da vseeno ni bilo tako slabo kot lansko leto. V začetku popoldneva se je temperatura tako dvignila, da ni bilo druge možnosti, kot da sva preprosto dala vse štiri od sebe in se nastavila sončnim žarkom, za kar nama je bilo kasneje žal, ko sva rdeča kot purmana sedela v avtomobilu:)
Mare se ogreva
Za njim pa še Matej
Pod previsom
Sončenje
Mokanje na mastni skali
Pazljivo stopanje
Ou yea!

Na poti proti domu sva se še enkrat ustavila na grebenu in malo uživala v soju večernega sonca1.
Maneken
I'm on the top of the world
Utrinek
Šikadeng!

Ko sva prispela nazaj domov, naju je na mizi že čakala slastna večerja, ki sva jo skoraj zmazala brez najmanjšega problema… Sledil je še en Panaše po večerji in potem naju je samo še odrezalo, sploh ne veva kdaj:)
Večerno pivo

Naslednji dan pa v zaliv Morgiu! Sledi…

Matej


  1. matr se to romantičn sliš:P