img_7526

Medtem, ko je vremenska napoved večino ljudi odvrnila od obiska Francije, smo mi preizkusili srečo in se odpravili v Provansalsko plezališče Chateauvert.

Bil je četrtek zvečer, ko smo se Ana, Tine, Simona in Matej odpravili iz rodne Slovenije proti Franciji. Ana in Kovi sta celo noč pridno vrtela volan, medtem ko sva midva s Simono bila v globokem spancu in nas tako v jutranjih urah pripeljala v idilično Provansalsko mesto Correns. Ker nam ni uspelo locirati kempa, smo se zapeljali v “center” vasi, kjer nam je bil v pomoč načrt vasi v majhnem turističnem centru.
img_7430
dsc_0084
dsc_0083

Kemp najdemo na začetku vasi. Precej preprost, z grmovjem ločene parcele, Kidzbil WCji, 1 je bil celo običajen, topla voda pod tuši, ilovnata tla(dobro vedeti, če je napovedan dež, da nimaš poplave v šotoru:)). Hitro iz avta zvlačimo kramo, postavimo naš gipsy kamp in zavremo kofe. Bili smo ga potrebni.
img_7437
dsc_0090
dsc_0087
dsc_0092

Po končanem zajtrku pa hitro napakiramo robo in se odpravimo proti plezališču. Plezališče Chateauvert se nahaja v istoimenski dolini/soteski. Ob cesti se nahajajo parkirišča, od koder nas 2-3 minute hoje pripelje pod stene. Pravi frikovski dostop:) Že iz ceste se vidi, da bo plezarija odlična. Malo so nas skrbele rahlo previsne skale, a ko smo prišli bližje, smo spoznali, da smo v nebesih: PREVISNE PLATE S ŠALCAMI. Kaj bi človek lahko več zahteval? Za prvi dan smo si izbrali sektor Eole, ki je ponujal tudi nekaj lažjih smeri, da smo lahko preverili realnost ocen.
img_7440
img_7445
dsc_0097
img_7446
dsc_0101
img_7449

Za začetek smo se ogreli in pošlatali skalo v peticah,
dsc_0105
img_7450
img_7453

a smo težavnosti kmalu dvignili nad 6a. Smo pa bili hitro pogumni in ocenili ocene za rahlo SOFT, čeprov je Kovi že v naslednji smeri bentiv nad nenormalno težko oceno.
img_7463
img_7465
img_7467
img_7468
dsc_0127
dsc_0139
dsc_0143
dsc_0145

Anin art photo:
dsc_0152

Po zadnji splezani smeri pa nas je popoldanska vročina prisilila, da smo si privoščili oddih v bližnjem potoku. Medtem, ko so ostali samo namakali noge, sem se jaz odločil, da je zadnji čas za odprtje letošnje plavalne sezone.
img_7471
img_7475
dsc_0156
dsc_0158
img_7480

Po končanem plezanju smo se želeli odžejati, a je bila vaška oštarija na žalost še zaprta. No, smo se pa sprehodili do turistične pisarne in se pofočkali za kamp. Cena za 4 osebe, dva šotora in avto je prišla 6,5€/osebo/dan. Đabe:)
img_7486
dsc_0169
dsc_0168
dsc_0172
dsc_0177
dsc_0176
dsc_0178

Glede na to, da je bila gostilna v vasi zaprta, smo si morali privoščiti pivo v kampu. No, je bil pa to odličen moment za otvoritev večernih iger, med katere sta spadali Človek ne jezi se in Jungle speed, s tem da smo imeli dva tabora: Simona in Kovi sta ves čas navijala za Človeka, medtem ko sva z Ano bila bolj nagnjena proti Jungle Speedu.
dsc_0179
img_7491
dsc_0180
img_7498
dsc_0184

Na vsako potovanje se vedno s seboj vzame enega Čeha. Tokrat je titula pripadla meni:
dsc_0186

Naslednji dan se prebudimo v oblačno jutri. Fino, ne bo preveč vroče. Za jutranje pretegovanje mišic se odpravimo v vas po kruh. V lični mali pekarni delata dve starejši, vedno nasmejani gospe. No, meni se je zdelo, da so bili kar vsi v tisti vasi nasmejani in dobre volje. “Katr baget silvuple!”
dsc_0190
dsc_0193
dsc_0198
dsc_0196

V plezališču pa sparina, ne glede na to, da je bilo nebo nad nami prekrito z oblaki. Tokratni dan smo začeli v sektorju Lycopodium-Bagaredes,
dsc_0200

a smo se po uvodnih smereh hitro prestavili v težji in bolj previsen sektor Nuage, kjer smo se lotili, vsaj zame, malo bolj resnih projektov.
dsc_0201
img_7517
img_7518
img_7526
img_7528
dsc_0204
img_7534

Poleg plezanja v Nouage, pa smo nekaj smeri splezali tudi v sektorju Serpelin. Moram reči, da sta se nam zdela omenjena sektorja še najboljša. Pa ne da bi bili ostali slabi, daleč od tega, le tukaj smo imeli najboljšo ponudbo smeri. Ravno prave ocene, šalce, 30+m dolžine, pa povsod je šutal:) Spotoma je nastal še krajši fotoshooting.
img_7536
dsc_0212
dsc_0209

Ana:
dsc_0225
dsc_0228
dsc_0221
dsc_0235
dsc_0240
dsc_0257
dsc_0263

Skala nad eno izmed smeri:
dsc_0293
dsc_0291

Maneken Tine:
dsc_0300
dsc_0303
dsc_0314-2
dsc_0322-2
dsc_0326
dsc_0327

Za ovinkom pa se je skrival THE sektor, kjer pa so bile ocene za nas zaenkrat še prehude. Ampak smeri pa zgledajo noro dobre!
dsc_0012
dsc_0001

Za razliko od prejšnjega dne, se nam tokrat posreči ideja s pivom pod vaško lipo. Končna cena na računu ni bila preveč posrečena:)
dsc_0016
dsc_0020

Ponoči nas preseneti huda nevihta s še hujšim nalivom. Zjutraj s Simono najdeva Ano in Kovija v avtu. Pogled v njun šotor razjasni zadevo:)
dsc_0026
dsc_0027

Po celem kampu razvlečemo stvari, ki jih sušimo na jutranjem soncu in smo na splošno k eni cigani:)
dsc_0030
img_7539

360 stopinski pogled:
img_7541-panorama

Ko ura odbije deset, imamo sušenja dovolj in odločimo se, da se odpeljemo do plezališče preveriti, če je skala suha in če je možno plezati. Na naše presenečenje je skala popolnoma suha in nikjer ni videti nobene sledi o dežju, ki je padal še nekaj ur nazaj. Za začetek se zataknemo v sektorju Golor Fou in Indiana Jones. Lepe smeri v malo bolj platastih smereh, za razliko od prejšnjih dni.
dsc_0036
dsc_0052-2
dsc_0043
dsc_0056-2
dsc_0059

Za konec se odločimo skočiti nazaj v sektor Serpelin, kjer sta imela Ana in Kovi ugledan še en 6c. Midva s Simono sva se zadovoljila s 6b-jem z bolderaškim vstopom.
dsc_0063
dsc_0065
dsc_0075

V kampu se še pred večerjo lotimo strechinga,
dsc_0090-2

nato pa nas Navigator(pivo z 8,X% alkohola, ki sva ga s Kovijam oba veselo kupila in malo manj veselo spila) odnavigira v čudne smeri. Iznajdemo novo igro, kjer je na žalost vedno nanesto tako, da sta se zadnja dva morala pomeriti v polaganju rok. Na žalost sta obe punci naleteli na Kovija:) Je bilo pa smeha tolko, da smo verjetno zbudili ves kamp.
dsc_0095-2
dsc_0101-2
dsc_0105-3

Za naslednji dan so napovedovali dež in slabo vreme, kar se je tudi uresniči. Zaradi tega smo deževen dan izkoristili za premik proti Marseillu, a o tem več v naslenji objavi.

Matej