Anja v detailu smeri

Pred nami je bil vikend, in kot ponavadi, je bilo potrebno nekam iti… Ideje so se gibale vse od Maltatala pa do Železne kaple, a me je na koncu prav na hitro prepričala Ana z povabilom v Dobriach. Ko sem zvedel, da je tam granit(oz. neka podobna vrsta kamnine), sem bil takoj za!


Z Anjo se zjutraj le stežka pobereva iz postelje, ko nama alarm zazvoni malo pred osmo uro. Kot je že navada iz Omiša, si za zajtrk naredim obrok prvakov. Prav smešno zgledam s tremi jajci, suho salamo in mozarrello, medtem ko Anja na sosednji strani mize trobi zbit riž in med:)
Zajtrk prvakov
Anja in riževe tablice

Po jutranjem kofetu se z ostalo kompanijo nabašemo v avto in odpeljemo proti Kranjski gori, prečimo Korenjsko sedlo in mimo Villach-a nadaljujemo proti vasi Dobriach. Že od daleč se vidi steno, ki kuka iz gozda. Hitro najdemo parkirišče, od tam pa nas dobro označena pot pripelje točno pod steno. Dobesedno:)
Plezališče Dobriach
Ogled zemljevida in smeri
Smerokazi so povsod
Pod pod noge
Lovljenje sape:)
Še zadnji vzpon
Po hladnem gozdu navzgor
Pod plezališčem Dobriach

Iz nahrbtnikov potegnemo vodničke, si jih na hitro ogledamo, potem pa prec v smer. Anja in Igor sicer nista bila najbolj energična, saj se je tako enega, kot drugega, lotevala bolezen. Pa smo se za začetek ogreli v enem lepem robu, ki se je nadaljeval v lepo poševno poč. Da se malo navadimo na granit.
Vodniček
Igor v Ogrevalni smeri
Kloci vsepovsod
Robčki v Dobriach-u
Tudi zelo majhni stopi držijo
Razkorak pod previsom
V zgornji poči

Takole pa je neznani plezalec poziral v ploščati 6c+, ki so jo kasneje napadali tudi nekateri iz naše ekipe.
6c+ plata v plezališču Dobriach

Pogled na vas pod plezališčem.
Pogled na vas Dobriach

Ko smo končali s prvo smerjo, nam je prec zadišala sosednja, saj se je ravno tako vila po lepem ostrem robu.
Čudoviti granit
Anja fajta
Manjši previs
Anja v detailu smeri

Pod stenami pa nas je ves čas bujno spremljala Miši.
Miši nas je ves čas pozorno spremljala

Medtem časom pa so Ana, Kovi, Borut in Brilej plezali v sektorju C, ki je ponujal za odtenek težje smeri, razreda 6a+ in navzgor. Kasneje smo se jim pridružili tudi sami.
Kompanija v sektorju C
Ana varuje Kovija
Kovi v previsnem 7a-ju

Večina pa nas je prej ali slej končala v čudoviti, močno previsni, 6c+. Večina jo je tudi uspešno preplezala, naju z Anjo pa ni spustila do vrha brez padca:)
Kovi v previsu
Izredno lep 6c+ v plezališču Dobriach

Počitek pred nadaljnjimi napadi stene:)
Malica
Sektor C

Čudovit razgled iz plezališča:
Pogled iz plezališča Dobriach
Pogled na jezero iz plezališča Dobriach

Dobriach je lepo malo plezališče, kamor se sigurno še vrnem. Deloma zaradi relativno malo obiska, deloma pa tudi zaradi odlične skale in lokacije. S smermi je tako kot povsod drugot, obstajajo lepe in manj lepe, a kljub temu prevladujejo tiste lepe! Potenciala višje v steni je tudi še nekaj, tako da bi se lahko brez problema navrtalo še kakšno večraztežajno, poleg obstoječih. Je pa plezališče obrnjeno na jug, tako da za vroče poletne dni ni primerno, saj se na peklensko temperaturo ne segreje samo zrak, ampak tudi temna skala.

Matej