Čaka naš še prečka

Pa smo se po dolgem odlašanju podali v Selško dolino v večraztežajno smer Drzni let… Drzni smo bili Ujeda 1, Ujeda 2, Domen in moja malenkost, leteli pa na srečo nismo…

Večkrat smo omenjeno smer že žvečili po zobeh, tokrat pa smo udarili z mizo po roki in dahnili usodni Gremo! In tako smo se na lepo sončno sobotno1 jutro zapeljali proti smeri.
Na parkirišču pod steno

Po uspešnem parkiranju si okoli pasu zapnemo opremo in zagrizemo v breg. Ostali letijo kot mlade gazele, mene pa zopet daje sapa. Ko po dobrih 45 minutah prispemo pod steno, mi je kar malo slabo. “Slabo sem uhojen, ni druge!” si rečem. Ko prispemo pod steno, začne deževati, a k sreči minuto kasneje preneha, še preden uspe namočiti skalo. Žrebamo, kdo bo začel z plezanjem. Domen nima sreče, tako da plezava kot druga naveza.

Prvi cug nas vse po vrsti navije in prej ali slej nekje počijemo, eni pri vrhu, drugi že spodaj. Ne vem, ali težavnost v drugem cugu popusti, ali pa smo se v prvem le dodobra ogreli, ampak drugi nam steče kot po maslu…
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Domen pleza
Utrinek

Tretji je bolj šala kot kaj resnega, zato z njim opravimo po hitrem postopku.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Potem pa se začnejo cugi, ki smo se jih najbolje bali, saj so ocene po pripovedovanjih nihale od 6b pa vse do 6c/c+. Prvi cug najprej pelje po udobnem in lepo plezljivem kaminu, na koncu pa nas pričaka previs, ki sem da sam lepo elegantno splezal po levi. Posledica je bila, da nisem mogel takoj vpeti kompleta, ampak šele, ko sem bil nad njim.
Simona aka Ujeda2
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Čaka naš še prečka

V naslednjem cugu pa nas pričaka prečka. 6b prečke so vedno zanimive. Pri meni ni šlo brez počitka. Bilo je tako, da sem nekje vmes pozabil narediti gib in tako z napačno roko prišel na ključen grif. Ni ostalo drugega kot da se za trenutek usedem. Ostali niso imeli teh problemov:)
Na vrhu petega cuga

Zadnji cug je lahka štirica, ki pa je ni več kot nekaj metrov. Nato prispemo na travnato pobočje, kjer se vpišemo v knjigo, spakiramo in po potki nadaljujemo proti vrhu(“grape”, ne hribe). Od tam nadaljujemo desno proti vrhu hriba in ne daleč naprej opazimo na desni strani rampo, ki vodi navzdol. Previdno se spustimo in že smo pod vstopom v smer. Ujeda 1 in Ujeda 2 se odločita za sestop po poti, midva z Domnom pa sva bolj za adrenalinski sestop in sestopiva po “grapi” pod smerjo. Za nagrado dobiva kar nekaj odrgnin, Domen pa še VIP nagrado: 20 klopov.
Sestop

Ampak plezat je bilo pa zakon in to je edino, kar je pomembno. Na koncu smo cuge ocenili: 6b+, 6a, 3, 6a+/6b, 6b, 4a. Smer je opremljena več kot odlično.

Foto: Simona&Ana
Klope švercal: Domen
Napisal: Matej


  1. al je bilo nedeljsko?