img_6555

Anja in Domen sta me že celo poletje vabila plezati na Koroško in končno smo vsi imeli čas, pa še vremenska napoved nam je bila naklonjena.

Kot prvo plezališče smo izbrali kar dobro poznano Železno Kaplo, ki je ležala ravno na poti proti Koroški. Ob prihodu smo bili malo razočarani nad mokrimi stenami, saj so bile skoraj vse smeri vsaj malo mokre, po nekaterih pa je dobesedno teklo. Vseeno nas to ni oviralo, motivacije je bilo dovolj, pa tudi če smo morali plezati po “slapovih”.
img_6404
img_6406
img_6415
img_6417
img_6416
img_6424
img_6429

Domna sem celo spravil vpenjat totalno mokro 5c. Po mojem je bil manj posran kot jaz za njim.
img_6445
img_6462

Za šestico pa se je lotil še najvišjo lažjo smer. Kljub lahki oceni je bila smer za Domna izziv, saj se rahlo boji višine. Je pa z vsako preplezano smerjo tega strahu manj.
img_6471
img_6479

Iz Železne Kaple smo se odpravili naprej proti Ravnam na Koroškem, kjer smo si v Merkatorju kupili poceni večerjo1, potem pa se zapeljali do Anje, kjer smo povečerjali in poklepetali z njenimi starši. Po večerji pa v park na pivo.
img_6484
img_6492
img_6494

Naslednji dan smo se ponovno odpravili čez mejo v plezališče Lavamünd. Lažje plezališče, primerno začetnikom, tako da je imela tudi Anja dovolj izbire. Kljub temu so imele nekatere petice kakšen zanimiv in mogoče pretežak detail za svojo oceno. Anja je vpela svojo prvo 5a2, Domen pa svojo prvo 6a. Čestitke obema:)
img_6503
lavamund_climbing_2
img_6537
img_6546
img_6555
img_6561
img_6564
img_6573

Doma nam je Anjina mami pripravila slastno večerjo. Seveda sem moral še po eno porcijo, ko sem končal prvo:) Medtem je iz Šenčurja pridirkala še Vita. Pred spanjem smo pogledali še ene Friends, potem pa spati!
img_6576
img_6589
img_6594
img_6611

Zjutraj se po zajtrku pri Domnovi babici odpravimo čez cesto po Anjo, potem pa proti Črni in plezališču Burjakove peči. Plezališče se nahaja v dolini Tople, dostop je pa prav frikovski: pripeljemo se direktno pod steno. Dotičen dan nismo bili prav plezalno razpoloženi, tako da smo v celem dnevu splezali mogoče 4 smeri. Mi je pa ena lažja smer imenovana Ta dolga(5c) delala kar nekaj preglavic. Nobenih šalc nikjer, kot smo jih sicer vajeni v 5c:)
img_6636
img_6639
img_6640
img_6642
img_6643

Pred zaključkom dneva smo se odpeljali še do nekaj 100m oddaljenih bolderjev in tam pustili še preostale atome moči.
img_6648
img_6651
img_6659
img_6666
img_6667
img_6672
img_6674

Doma je El Chefo Domen spekel zrezke in krompir. Mljask!
img_6675
img_6683

Za zadnji plezalni dan smo se izbrali plezališče Matvoz, ki se nahaja na poti iz Črne proti Velenju. Parkiramo na primernem mestu, nato pa se sprehodimo do plezališča. Plezališče je obrnjeno proti jugu, vendar se nahaja v gozdu, kar verjetno pomeni, da je primeren za plezanje tudi poleti. Desna stran plezališča že dolgo ni bila očiščena, tako da tam nismo plezali. Sva se pa Domnom zapodila v lepe plataste 6a-jke in eno malo bolj “na power” 6b. Veliko bolj realne ocene kot včerajšnje v Burjakovih pečeh. Tudi Anja in Vita sta imela kar nekaj dela v lažjih smeri, tako da smo se na koncu dneva vsi prav lepo naplezali in odšli domov z navitimi rokami.
img_6686
img_6698
img_6701
img_6703
img_6705

Kljub temu, da nam je Anjina mami zopet pripravila večerjo, si nismo mogli pomagati, da se nebi v Mežici ustavili na kebabu. Mmmm kebab! Še preden ostali dobro zagrizejo v svojega, mojega že ni več:)
img_6706

Malice s tem še ni bilo konec, o ne! Odpravili smo se še proti naselju Šentanel. Na žalost je bila že pozna ura in sonce se je že skrilo za oblaki, sicer je, po Anjinih besedah, vas res čudovita in vredna ogleda. Vstavimo se v eni izmed gostiln v vasi, kjer imajo, po besedah Domna in Anje, eno najboljših domačih specialitet. Bi napisal ime, pa sem ga pozabil, zato upam, da ga bo kdo napisal pod komentarji (Anja, Domen, Vita?). Sicer pa zadeva zgleda kot en štrukelj polnjen z hruškami. MLJASK!
img_6711
img_6713
img_6714

Zvečer smo “za foro” vrgli en poker in se med metanjem kart in hazardiranjem nasmejali do solz. Naslednji dan pa je sledil povratek domov. Da se nebi samo vozili, smo se vrnili skozi Logarsko dolino in si jo spotoma še ogledali. Vreme na žalost ni bilo podobno preteklim dnem, saj so nad nami prevladovali oblaki. V Logarski se ustavimo malo naprej od hotela, kjer na cesti opazimo prav prikupne pujske. Pa tudi koza se nam je nekam čudno režala “ke u faco”.
img_6715
img_6716
img_6725

Če smo bili že v Logarski, se spodobi, da obiščemo tudi slap Rinko. Presenetila me je tišina slapu, saj je, za razliko od ostalih večjih slapov v Sloveniji, zelo tiha.
slap_rinka
img_6740
img_6743

Za piko na i si v koči privoščimo še juho/golaž in tako zaključimo naše potovanje.
img_6745

Domen in Anja, hvala za gostoljubnost in turistične oglede. Bilo je fantastično:)
Doma pa se je vloga zamenjala, saj sem na obisk dobil prijatelja Nilsa iz Švedske. Tokrat sem jaz igral turističnega vodiča. A o tem več v drugi objavi…

Matej


  1. pizze po 2,5€
  2. Anja, popravi me, če je bila ocena slučajno višja