Pogled iz vrha smeri Poka

Ker naju oba z Barbi zadnje čase daje Plezalna Mrzlica, ni bilo potrebno veliko, da sva se odločila za Plezalno Nedeljo. Napoved lepega vremena in prosti dan sta bila dovolj. Ker so bile, kljub sobotni ohladitvi, napovedane visoke temperature, sva iskala plezališče v bližini jezera. Bohinj se nama je zdel odlična destinacija. V Bellevue-ju še nihče od naju ni plezal in tako sva se odločila za obisk le-tega.

Glede na včerajšen dež, odhod iz 9.00 ure preloživa na pol enajsto in dava steni čas, da se v jutranjem soncu posuši. Na poti do Bleda je malo gužbe, ampak ni sile. Okoli dvanajste ure sva v Bohinju. Zapeljeva proti Bellevue-ju in kmalu na desni strani opaziva napis plezališče. Zavijeva na makadam in se pripeljeva do lepega parkirišča pod steno. Spakirava vse v nahrbtnik in si ogledava plezališče. Levi del sektorja A je popolnoma zaseden, zato se odpraviva bolj desno in končava pri smeri A je to. Ocena 4c, to bo eno res na easy ogrevanje. Barbi se javi, da vpne smer in že leti navbreg. Zatakne se že pri drugem kompletu. Slabo za prijeti, vse drsi. “KR NEKI, TO SPLOH NI 4C!”. Trmasta kot je, se le skobaca do drugega kompleta, nato tretja in pri četrtem pojavka, da jo je malo strah. Prepriča se “da ni nč” in leti dalje do vrha. “Zategn!” se sliži od zgoraj. Za njo se v smer podam še jaz in poglej ga hudiča, res ni tako lahka kot pravi ocena. No, vseeno je zlezem lažje, ker sem višji in dosežem več oprimkov.
Pogled na del A sektorja
Vezenje osmice
Barbi v A je to

Poizkusiva še Johanco(5b) in se kmalu vdava! Te Bohinci se pomojem delajo norca in za nalašč dajejo smešne ocene smerem, da se potem vsi ostali, ki tega ne vemo, jebemo ko nori in smo po dveh smereh naviti. Dodobra se nasmejiva na račun šale in se premakneva še bolj v desno do smeri Poka. Uživam med plezanjem po razpoki. Med plezanjem obujam spomine na Norveško, kjer smo ravno tako plezali po pokah. Na vrhu slikam panoramo in letim dol, daj Barbi že nestrpno čaka na njen vzpon.
Na vrhu
Barbi v Poki

Ura je dve in postaja pasje vroče. “Dost mam, greva do jezera” rečem in že maširava proti avtomobilu. Parkirava na parkirišču malo naprej od cerkve in plačava 2€ za celodnevno parkiranje. Poštena cena, ki jo Barbi z veseljem plača. Na plaži hitro najdeva  nekaj prostega kamenja in razprostreva brisače. Jaz se vržem v “nebohinjsko” toplo jezero, Barbi pa na dan privleče zapiske in se začne učiti. Opazovanje okolice mi kmalu postane dolgčas in začnem brati knjigo, ki jo je slučajno imela s seboj. Ni slaba, je kr zanimivo dogajanje. Verjetno mi je še toliko bolj všeč, ker so črke velike in sem take knjige zmerom rad bral, ker jih je bilo ponavadi hitro konec:) Vmes se Barbi odloči, da se bo šla PRVIČ(ja, v življenju) kopat v Bohinjsko jezero, ampak se vanj “potopi” samo do pasu in obrne. Pa drugič več sreče!
Pogled proti Bohinjski Češnici
Bohinjsko jezero
Hladno pivo vedno paše
A bi šla v vodo?

Malo čez četrto uro v avto vrneva brisačo in se spraviva v plezališče Peč, ki je od parkirišča oddaljeno slab kilometer. Zopet sledi natikanje pasu, iskanje kompletov in premetavanje vrvi. Barbi gre prva in smer ji ne dela problemov. Ko hočem za njo iti še jaz, opazim, da nimam plezalk. “Fak, ke so plezalke?! Pozabil sem jih v Bellevue-ju.” “Greva skupaj nazaj tja in tam še kako smer zlezeva” reče Barbi. Ajd, greva!
Na mostu
Priprava na vzpon
Lovljenje sončnih žarkov
Proti vrhu

Zopet v Bellevue-ju. Tečem do smeri Poka in tam dva tujca povprašam, če sta kje videla plezalke. Nista jih. Grem nazaj do A je to in tam gledam na okoli. Prijazen plezalec me vpraša, če sem slučajno iščem plezalke in mi jih pokaže. MOJE PLEZALKE!  “Ja!” je moj odgovor. Spotoma pozdravim še Nino in letim nazaj do avta, kjer z Barbi zlezeva še 2 smeri. Medtem na najin konec prideta tudi Nina in njen kolega, ker se Nina loti še dveh smeri. Med plezanjem preklinja tako kot midva malo prej glede težavnosti smeri.
Prečenje previsa
Barbi in Nina v ozadju
Sveta trojica:)

Ob sedmih imava dovolj in pospraviva opremo ter se napotiva do avta. Ko ravno hočeva oditi, pride mimo Nina in sede na svoje službeno prevozno sredstvo. Med pripravo na zagon nama razloži postopek, kjer ima od plina samo konček “zajle”, ki ga mora ravno prav vleci, da motor vžge. Nekako ji ne uspe in na pomoč ji priskoči kolega, s čigar pomočjo po nekaj poizkusih le uspeta zagnati motor.
Nina na službenem vozilu
Pomoč

Bruuuuuuuuuuuuuuuuuuum in že nas ni več!

Matej