Blegoš od dale

Ker je bilo za danes napovedano poslabšanje vremena, sva z Mirotom izkoristila lepo sredo in se odpravila v gore. ALADIN je napovedal, da bo Blegoš jasen in padla je odločitev. Ker pa hrib ni visok, sva s seboj vzela še Miši.

Parkirala sva na koncu splužene ceste proti Blegošu. Tam sva nataknila smuči in se podali smo se na pot. Najprej po cesti do sedla, kjer sva naletela na tablo, ki opisuje različne poti do vrha.
Po cesti proti vrhu
Zimska idila
Sneg in nebo

Namesto po grebenu, sva se odločila, da greva čez Prvo Ravan. V senci je mraz ko hudič in bova rajši hodila po soncu. Pa kaj, saj je samo 15 minut dalj. Ko se odpre pogled v dolino, v daljavi zagledava najin avto. Mater je daleč:) Iz desne jo po poseki ravno prileti trojica turnih smučarjev. Že na daleč vidiva, da do kolen globoko rijejo po pršiču.
“Zdravo… A je dobro?”
“Mal na cajte poškrta, ampak ni hudega”
“Kje pa se gre, če hočeva tukaj?”
“Za bunkerjem.”
“Aha, hvala!”
Proti Prvemu Ravnu
Pogled na vas
Ti, a ni dobr!

Malo naprej se sledi nehajo in Miro se prostovolno javi, da bo na glavi konjenice vlekel špuco, jaz in Miši pa se bova za njim šlepala. Kmalu iz ceste vstopimo v pravljično deželo vej in snega. Nora pot skozi gozd.
Zimska pravljica
Neokrnjen sneg
Miro je bil ves čas v ospredju
Napihan sneg
Pravljična dežela

Miši je zaradi svoje športno nizke postave že vsa od snega.
Miši

Naposled le pridemo ven iz gozda in odpre se flanka vse do vrha. “Mmmm, pa kle je tud pršič”, si rečem. Prehiti nas smučar, mi pa se pošlepamo na špuri do vrha. Bolj, ko se dvigamo proti vrhu, bolj piha. Ko prispemo na vrh, piha leden mraz. Jaz samo na hitro potegnem kože iz smuči in se z Miši odpraviva do bunkarja, kjer je vsaj malo zavetrja, da Miši ne zebe preveč, saj se je na vrhu kar tresla.
Prihod iz gozda
Flanka
Prečenje
Miro in Miši v ospredju
Proti vrhu
img_3222
Miši se je na čase malo udiralo
Iskanje rokavic

Hitro še en škljoc na sosedno Soriško planino.
Soriška planina

In počasi se spravimo na pot. Najprej odvijugava po flanki do gozda in uživava v pršiču. Miši jo mahne kar po najinih sledeh, saj se ji tako še najmanj udira. Tam vstopiva v gozd in prečiva pobočje, da prideva nad poseko. Dolga zgleda, pa veliko pršiča. To bova vriskala! In gremo!
Poseka

Miro:
Miro
Miro
Miro

Jaz:
Matej
Matej
Matej
Matej
Matej

Na koncu sva odsmučala še po cesti do avtomobila in zaključila današnji izlet. ČUDOVITO!

GPS sled:

Višinski profil
Dolina Bele Vode

Dolžina poti:9.4 km
Dolžina vzpona:5.2 km
Višina vzpona:842 m
Dolžina spusta:4 km
Višina spusta:776 m
Začetna višina:860 m
Končna višina:926 m
Minimalna višina:860 m
Maksimalna višina:1582 m

Matej