Smerokaz z Triglavom v ozadju

Aladin je obljubljal nekaj jasnega vremena nad našimi Julijci in ker letos nisem veliko smučal, sem se danes odločil, da skočim na Mrežce, saj so trenutno ena rednih varnih ciljev, glede na sobotno sneženje in nedeljski veter.

Ko se zjutraj vozim proti gorenjski, se odločam, kam bi šel. Okolico Golice, Sorška planina, Mrežce… Na Sorški sem že smučal in mi ni bilo zopet za iti tja, Karavanke so pa že od daleč zgledale spihane. Očitno bodo res Mrežce najboljša izbira. Le malo me je bilo strah, kaj bo s cesto, pa je bila tako lepo urejena, da bi lahko še s Ferarijem prišel do parkirišča. Vse pohvale fantom, ki skrbijo, da se lahko takole udobno rekreiramo. Že med vožnjo proti parkirišču se mi je pred očmi odpirala prava zimska pravljica, saj so smreke še polne snega.
Zimska pravljica
Na poti na parkirišče

Parkiram in pot pod noge. Pot je dobro shojena in ne dela problemov. Le občasno sneg malo slabše prime in mi spodrsne. Na srečo brez padca:) Z vsakim korakom se nad menoj nahaja manj oblakov in več modrega neba, kmalu pa med vejami svojo pot najdejo tudi sončni žarki, ki me začnejo prav prijetno greti.
Nebo se odpira
Prvi žarki osvetlijo sneg
Pod Blejsko kočo

Hitro sem na planini, pa čeprav se mi zdi, da sem se danes vlekel kot kača. Ni bilo neke prave volje za hojo, a vedel sem, da hočem na vrh, zaradi razgleda na drugo stran. Igor in Karmen sta me zaposlila, da jima moram narediti eno lepo sliko Julijcev za v novo stanovanje in kje je boljša točka, kot Mrežce. Na planini ni nobenega, le Jože pridno skrbi za toplo hišo.
Blejska koča in Mrežce v ozadju
Pogled na Pokljuko
Blejska koča

Od koče naprej pa pot postane malenkostno bolj naporna. Turne špure so dodobra naluknjane od nedeljskih obiskovalcev Mrečc. Pa čeprav smučarji hoje po “naših” špurah ne odobravamo, razumem tiste, ki se na vrh podajo peš. Tudi sam jo včasih smuknem po urejenih “smučinah”. Revežem se je že tako ali tako udiralo po več kot pol metra:) Z vsakim metrom, ki sem ga naredil, se mi je bolj smejalo.
Utrinek
Atomic in smučina
Utrinek
Utrinek

Že gor grede sem videl, da danes ne bo problem najti sveže in nezvožene linije.
Junfr špura
Še so bili nezvoženi kotički

Pogled proti Sorci da vedeti, da sem se odločil pravilno, saj je Sorca v oblakih.
Utrinek
Pogled na prehojeno pot

Razgled iz vrha pa eden najlepših v naših hribih, še posebno pozimi, ko v zraku ni veliko vlage.
Smerokaz z Triglavom v ozadju
Panorama Julijskih Alp
Julijske Alpe iz Mrežc

Tudi na Kepi je sonce.
Kepa v ozadju

Draška Vrhova danes samevata…
Mali in Veliki Draški Vrh

Pogled na Pokljuko in Blejsko kočo pod menoj.
Pokljuka
Blejska Koča

Prvotni plan je bil sicer skočiti na Brda, a glede na to, da sem bil sam, sem se rajši odločil za bolj varne Mrežce. Zgledajo pa Brda od daleč kar spihana.
Pogled proti Brdom

Za razliko od Mrežc, kjer je bilo skoraj brezveterje, pa je veter na Triglavu delal snežne zavese…
Snežne zastave na Triglavu
Zimska pravljica

Še 2 autoportreta neobritega pajaca, ki je užival v današnjih razmerah:
Matej na vrhu Mrežc
Matej na vrhu Mrežc pa hameršlag termovka

Direkt klele dol sem pa kasneje smučal.
Linija spusta

Za spust sem upošteval Mirotov predlog in nisem smučal na hišo, ampak direktno navzdol proti parkirišču. Zgoraj je bil sneg večinoma trd in spihan, na nekaterih mestih je bilo kakih 10cm pršiča. Kasneje v gozdu pa sem pod krošnjami smrek našel mehak pršič, po katerem sem ril do kolen in tulil, da so se me verjetno bale vse srne v gozdu. Karikiram, da ne bo kdo mislil, da plašim košute. Tiste bežijo že sam da me vidijo:) Ene in druge:P Kasneje, ko sem zopet prišel ven iz gozda in na cesto, da je bil sneg že ojužen in težak, smučanje pa težje.

Ugotovitvi dneva:
1.) Ne pozim zaspat na soncu, ker se zbudiš posušen k pršut
2.) Kondicija? Kaj je to?

Matej