Na sedlu

Tako kot prejšnji mesec, smo tudi Februar otvorili s turno smuko po pršiču. Zaradi sveže padlega snega in povečanja nevarnosti plazov smo se odpravili na varno, v okolico Slatnika.

Tokrat smo zaradi obveznosti štartali dokaj pozno in bili na Soriški planini okoli poldneva. Opremo na noge in pot pod noge1. Usmerili smo se na desno smučišče in se po bregu povzpeli do konca krožničkov.
Na smučišču
Pogled na greben

Na vrhu smo zavili levo po pobočju navzgor proti sedlu. Meni in Mirotu je šlo odlično, več problemov pa je imela Vita, saj je bila z bordom in brez krpljev. Sicer so začetni metri še šli, ko pa je prišla v senco, pa se je začela ugrezati do pasu v napihan pršič. Kljub spodbujanju, da je takole samo do sedla, je omagala in se odpravila na Lajnež.
Vita

Midva z Mirotom pa sva nadaljevala najino začrtano pot. Skozi gozd je Miro naredil smučino, jaz pa sem se veselo švercal2.
Med smrekami
proti sedlu

Na sedlu je malo pihalo, tako da je bila uporaba kape priporočljiva. Iz sedla proti vrhu so smučarji že hodili pretekli vikend in tako sva imela lepo smučino na vrh. Greben proti vrhu je bil, sploh v vršnem delu, spihan do trave. Med vzponom narediva par slik okolice in prec sva na vrhu.
Na sedlu
Silhueta
Smučišče
Spihano pobočje
Miro pred

Na vrhu se ustaviva in poslikava panoramo okolice. Julijci so kot na dlani pred nama, za nama Blegoš, na drugi strani doline Porezen in naprej po grebenu Šavnik in tam daleč naprej Črna Prst. Tudi greben Stola in KS Alpe se vidijo v daljavi.
Na vrhu Lajnarja
Triglav
Greben Stola
Kamniško Savinske Alpe v ozadju

Že na poti navzgor sva si ogledovala teren in se odločila, da štartava iz sosednjega griča. Iz vrha nadaljujeva po grebenu proti Slatniku, saj sva ocenila, da bova tako hitreje okoli, kot če smučava v kotanjo in se še enkrat povzpneva.
Okol rit v varžet
Le kdo sta tedva

Obvezno poslikava trdnjavo. Verjetno je to največkrat slikan objekt v teh krajih. Sploh pozimi zgleda tako mogočno…
Kotanja in trdnjava

Pod Slatnikom okoli kotanje in nazaj na vrh grebena na drugi strani. Zopet v objektiv loviva trdnjavo in sledi turnih smučarjev za njo.
Miro
Trdnjava

Na sosednji strani gledava greben, kjer sva bila malo prej.
Tamle sva bila 15 minut nazaj

Iz vrha še ena panorama proti Julijcem
Razgled na vrhu

in druga proti Dravrhu in Lajnarju.
Dravrh in Lajnar

S smuči odstraniva kože, nataknem čelado, zapneva pancarje in šč v dolino. Zopet sva izbrala odlično smer in ves čas vozila po pršiču.
Miro:
Miro v pršiču
Miro v pršiču

Moja malenkost:
Moja malenkost med smučanjem po pršiču
Moja malenkost med smučanjem po pršiču
Moja malenkost med smučanjem po pršiču
Moja malenkost med smučanjem po pršiču

Na koncu smučišča naju pričaka Vita, kjer maznemo eno Gorenjko za regeneracijo, potem pa se odpravimo proti avtomobili in nazaj proti domu.
Obrok na koncu poti

GPS sled:

Višinski profil
Dolina Bele Vode

Dolžina poti:4.5 km
Dolžina vzpona:2.2 km
Višina vzpona:444 m
Dolžina spusta:1.9 km
Višina spusta:449 m
Začetna višina:1288.8 m
Končna višina:1283 m
Minimalna višina:1275 m
Maksimalna višina:1610 m

Glede na včerajšnje dobre razmere se/smo se danes po vseh verjetnosti odpravili v isto smer in z istim ciljem. Uživati na pršič, ki ga je tokrat res v izobilju.

P.S.: Miro, hvala za slike.

Matej


  1. uvod pri vseh zimskih objavah začenjam enako. To bo potrebno spremeniti, da ne bo tako monotono!
  2. hvala Miro