Vrh

Planirani izlet v Bovec se je izjalovil zaradi slabe napovedi, zato sva se prejšnjo nedeljo z Lidijo odpravila nekam bližje. Prvotni cilj, Tolsta košuta, je odpadla, saj je bila zavita v goste oblake. Edino še Tolsti vrh in Kriška sta bila brez megle. Pa ne za dolgo.

Ko sva prispela na/v Gozd, je bil tudi že vrh Kriške v oblakih. Pa sva vseeno šla. Pot po cesti je bila ok, stvar pa je bila popolnoma drugačna, ko sva stopila na gozdno pot. Razrita od delovnih strojev, ki so pripravljali pot za sečnjo in spravljanje dreves v dolino. Pretekli teden je bil poln dežja in zato pot primerno blatna. Hoja po gozdni cesti je bila prav naporna, saj je močno drselo.
Pogled proti vrhu Kriške gore
Blatna gozna pot na Tolsti vrh

Ko sva iz gozdne poti prešla na pešpot in ven iz gozda, je bila hoja bolj prijetna. Razgleda, ki je tod prisoten ob lepem vremenu, tokrat ni bilo. Zagodila nama jo je megla, ki se je valila proti vrhu Tolstega vrha. No, vsaj vroče ni bilo, čeprav je teklo od naju.
Prihod iz gozda na pešpot
Še malo pa bo počitek
Greben

Prav hitela proti vrhu nisva, zato sva hodila dobri 2 uri, če me spomin ne vara. Mja, človek se malo zadebatira, malo popije, malo spočije, pa sta 2 uri mimo. Na vrhu sva srečala še nekaj planincev in kmalu se je vnel pogovor z enim izmed planincev. Smeha. Kaj je že skos govoril Lidija? A se ti spomniš, jaz se ne več:) Po petnajstih minutah so se odpravili vsak svojo pot, midva pa sva ostala sama. Pa ravno, ko se je nebo odprlo in skozi so posijali sončni žarki. “Djva mal poležat” je rekla Lidija. “Jaz sem čist ZA!”
Proti vrhu
Panorama iz vrha
Obveščanje staršev:)

Ko so nebo zopet prekrili oblaki in se je ohladilo, sva se odpravila naprej proti Kriški gori in geocachu. Spust iz Tolstega vrha meni ni delal preglavic, druga zgodba pa je bila z Lidijo. Ker ni imela palic, se je težko lovila na drsečih kamnih in zato je sestopala bolj počasi.
Prepad proti Lom-u
Pogled proti Kriški gori

Malo pred kočo sva srečala tudi trop ovac, ki pa se niso hotele slikati z Lidijo. Zadovoljiti se je morala z ovcami v ozadju:)
Lidija z ovcami:)

Ko prispeva do koče, v GPSu poiščeva geocache Paragliders playground in slediva puščici na ekranu LCDja. Zopet so v igri ovce. Tokrat se nahajajo malo stran od geocacha, ampak očitno sva pritegnila pozornost, saj se 2 opogumita in prideta pobližje pogledat, kaj za hudiča tukaj dva mlada brskata pod štorom. Medtem Lidija najde geocache.
Geocache
Tudi ovce je zanimal geocache

Vpiševa se v dnevnik in vanj dam Lord of Nilux geocoin, ki sem ga dobil nekje na jugu Norveške. Ker sem ga imel že dobra 2 mesca je čas, da nadaljuje svojo pot. Pa srečno!
Po novem vsebuje Nixon geocoin

Pot navzdol je bila zopet drseča in neprijazna. Ne vem zakaj, ampak pot iz Kriške mi še nikoli ni bila prijetna. Zmerom je pot vlažna in spolzka. Očitno mi je to še ena gora, ki mi ni usojena. Ko prispeva nazaj do avta, Lidija opazi, da so ji med potjo dokončno razpadli čevlji. Znebila se jih je brez večjega “pompa” v najbližjem smetnjaku. Pa taka reciklaža:) Boljše da bi jih pustila vodiču na Madagaskarju.
Razpadli čevlji

Višinski profil
Dolina Bele Vode

Dolžina poti:10 km
Dolžina vzpona:4.5 km
Višina vzpona:1075 m
Dolžina spusta:4.5 km
Višina spusta:998 m
Začetna višina:843.2 m
Končna višina:920 m
Minimalna višina:843 m
Maksimalna višina:1718 m

Matej