Pogled iz vrha proti Stolu in Vrtači

Obetal se je jasen dan brez vetra in takoj po obveznostih na faksu sem pobral Vito in sva jo mahnila proti Zelenici. Tako lepega in dobrega turnega smuka ne pomnim.

V hrib sva zagrizla po hitrem postopku, saj spodaj na Zelenici ni bilo sonca. Tokrat sva za razliko od ponavadi spoštovala pravila in jo mahnila po poti, označeni za turne smučarje.
Vita jo maha 100 na uro
Turni smučarji imamo svojo pot

Po prihodu iz gozda naju je dodobra prepihalo, vendar naju je pogled na sončen Triangel gnal naprej. Ker je pihal vzhodni veter, sva vedela, da na poti na Triangel ne bo vetra in sva tako dobila še dodatno motivacijo.
Še v panoramski izvedbi
Prvi plaz pod Begunjščico
Greben med Starim Ljubelom in Trianglom

Med potjo sva prečkala tudi plaz, ki ga je v svoji objavi omenil že Tomaž. Res je kot je napisal, ni ovir za snežno gmoto. Precej dreves je podrtih. Sva pa malo naprej opazila lepo grapo, ki bi bila odlična za posmučati, vendar je vprašanje, ali tudi varno. O tem bi največ vedel Tomaž
Plaz pod Trianglom
Tole bi bilo fino sfurat

Na vrhu gozdne poti se je odprl lep pogled na Begunjščico in Šentanski plaz. Ob takem vremenu pa seveda ne manjka turni smučarjev. Da bila ravno procesijo, sva jih pa vseeno srečala kakih 20. Nekaj jih je šlo na Begunjščico, ostali pa na Triangel.
Turnih smučarjev danes ni manjkalo
Skoraj na vrhu Zelenice

In tako sva prispela do koče. Na vrhu je seveda sijalo sonce in kar takoj sva nadaljevala proti Trianglu. Ker je bila proga zratrakirana in odprta, sva midva sklenila na vrh kreniti po desni “obvoznici”
Pogled na Triangel
Vita grize v hrib

Pot nama je tokrat ponujala odlične razglede.
Pogled proti Stolu

Vita je med potjo malo bentila, saj se ji je pod nogami pošteno udiralo. Vendar naju je zato na poti dol čakalo nekaj napihanega pršiča
Vita je že malo zmatrana, saj se ji pod nogami ves čas udira
Dokaj

No, pa sva dosegla vrh. Razgled na vrhu je bil fantastičen. Košuta je sijala v vseh svoji lepoti. Na drugi strani pa sta se sončila Stol in Vrtača
V ozadju greben Košute, desno Begunjščica
Pogled iz vrha proti Stolu in Vrtači

Na vrhu pa sva izkoristila sonce za par pozerskih slikc. Tokrat sem na sliki tudi jaz. Ponavadi so na slikah vsi drugi, saj sem jaz zmerom za fotoaparatom:)
Vita skače od veselja
Končno enkrat tudi slika mene na vrhu
Še zadnji razgled
in se vsede:)

Po kozarcu mega sladkega čaja(nikoli ne vem, ali moram dati 3 ali 4 žlice sladkorja) sva jo mahnila v dolino.
Matej v strmini:P
Še zadnji zavoj

Spust mi je bil tako všeč, da sem Vito prosil, če lahko počaka spodaj in da jaz skočim še eno. Slabih 10min in že sem bil na vrhu pripravljen na spust. 3,4, zdaj! NORO!

Danes je bila tole ena mojih najboljših smuk. Verjetno zato, ker je bilo jasno vreme, imel sem vso svojo novo opremo in končno tudi prave kože. Kakšna je to razlika med starimi(premajhnimi) in novimi kožami. Sedaj se mi zdi, da lahko rinem v čisto vsak klanec in bo držalo.

Matej