Kot rečeno, sledi nadaljevanje objave Dolomiti in Švica – v osrčju alp. V prvi objavi sem opisal pot med Kranjem in Naturom, tokratni opis pa nas popelje iz Naturna do Švicarskega mesta St. Moritz.
Prvotni plan, Hajnževo sedlo, se je izjalovil, ko je Mare omenil park in ARSO napovedal slabo vreme. Ja nič, pojdimo pogledat, kako izgleda park. Bilo je fenomenalno, edina napaka je bila dopoldanska karta. Vsekakor naslednjih celodnevno.
Ker mi prejšnji teden vzpon na Slatno in Možica z Maretovim kolesom ni uspel, sem se tokrat s stricem odpravil poizkusit srečo še na bližnji Sveti Jakob pri Preddvoru. Tokrat sem se za razliko od prejšnjič vsaj pripeljal do dna.
Že od začetka poletja si želim s kolesom na Trupejevo poldne in pred odhodom na Norveško mi ga je skoraj 14 dni sralo vreme in onemogočalo vzpon. Za včeraj pa je bila napoved čudovita, jaz pa sem imel prosti dan in padla je odločitev, da se končno povzpnem na ta tako dolgo čakajoč vrh.
Pa sem bogatejši še za eno dolgo planirano stvar. Tokrat je bil na vrsti strešni nosilec za kolo, ki sem ga nameraval kupiti že od nakupa novega kolesa.
Za vikend smo se s fakulteto odpravili na, tokrat že, 10. FOV tour. Profesorja za telovadbo sta nas tokrat popeljala iz Ptuja preko Banovcev, Križevcev, Lendave in Ljutomerja nazaj na Ptuj. Letošnjega se nas je udeležilo malo manj kot lanskega(cca 25), ni pa bil zato nič manj zabaven.
Pa smo se uspeli dogovoriti z Jakom in Špelo za naš dolgo planiran izlet na Možjanco in spust po smeri Med drevesoma(mogoče ima smer tudi kakšno drugo ime, ampak mi smo jo krstili za svojo).
Napoved slabega vremena je bila razlog, da smo Lidija, Jernej in jaz iz kleti potegnili kolesa in se odpravili na kolo pretegniti zakrnele mišice. Prvotni plan je bil Bled-Lancovo-Radovljica, vendar nam je bila ideja o Radovni veliko bolj všeč. Lepša pot in manj avtomobilov.
Že pred poletjem smo z Remicem in Vidmarjem debatirali o tem, da bi se poleti lahko odpravili v Dolomite. Remic in Vidmar sta imela plan prekolesariti celotno pot, medtem pa opraviti vzpone na prelaze Stelvio, Gavio in Mortirolo. Jaz in Andreja pa sva se kasneje zmenila, da greva zraven kot pomožna ekipa in medtem, ko bosta onedva gonila, skočiti še na kakšen hrib, ki jih v Dolomitih ne manjka…
