Že pozimi, ko smo v Lazu smučali, sem si ogledoval ta debeli hrib, ki se dviga nad planino. Enkrat sem se že skoraj povzpel nanj, ampak je bila Andreja, ki je bila z menoj, preveč utrujena, sam pa nisem želel iti. V Nedeljo pa smo se Nemc, Muha, Vita in jaz odpravili na vrh in ga tudi uspešno osvojili. Zimski vzpon pa bo moral počakati do letošnje zime.
Ker je bil zopet napovedan lep dan, sem se odločil, da se podam v hribe. Odločil sem se za Vrtačo, ki sva jo z Remicom poizkušala osvojiti že pozimi, a neuspešno. Tokrat sta mi družbo delala Kozjek in Miši.
Pa smo se uspeli dogovoriti z Jakom in Špelo za naš dolgo planiran izlet na Možjanco in spust po smeri Med drevesoma(mogoče ima smer tudi kakšno drugo ime, ampak mi smo jo krstili za svojo).
Continue reading “Možjanca — stezi “Med drevesoma” in Štefanja gora — Adergas” »
Z nakupom prenosnega GPSa, ki bo sedaj moj dobri prijatel na potepanjih po hribih in kolesarjenju, sem se tudi sam začel igrati, v svetu dobro poznano igro, Geocaching-a. Danes sem s pomočjo prijateljice, po treh poizkusih, odkril svoj prvi zaklad(“cache”). Prav zanimivo je to iskanje, pa čeprav je bil to verjetno eden lažjih.
Napoved ni bila ravno obetajoča, ampak glede na pretekle dni je bilo napovedano oblačno vreme dovolj, da sva se z Andrejo spravila na Slemenovo špico. Že velikokrat smo jo želeli osvojiti pozimi pa nam nekako ni uspelo. Ali smo se rajši odpravili na Mojstrovko ali pa prišli do sedla Vratca in obrnili, ker nismo imeli krpljov za nadaljevanje. Tokrat sva imela vso bojno opremo s seboj in sva osvojila vrh:)
Z Maretom sva bila sprva namenjena v Vipavo, vendar naju je količina avtomobilov na parkirišču odvrnilo od plezanja v Vipavi. Spomnila sva se, da ta vikend tam poteka Plezalni vikend Vipava. Tako sva na parkirišču obrnila in se usmerila proti znani destinaciji Vipavska Bela.
Ker nam je bilo decembra tako dobro, smo se že takrat odločili, da marca še enkrat obiščemo smučarsko središče Risoul. Tokrat sicer v malo drugačni zasedbi, pa zato nič manj zabavni. Sonce nas je grelo vse dni, visoke temperature so poskrbele da nas ni zeblo, trd sneg pa je prinesel odlično smuko.
Continue reading “Risoul 1850, Francija — smučanje, sneg, sonce in bolečina v nogah” »
Čeprav je bilo napovedano slabo vreme, smo se vseeno odločili, da jo mahnemo v hribe in preizkusimo našo srečo, saj se je ARSO zadnje čase večkrat zmotil. Tudi tokrat se je, saj nas je na vrhu pričakalo jasno vreme, pa čeprav samo za pol ure.
Obetal se je jasen dan brez vetra in takoj po obveznostih na faksu sem pobral Vito in sva jo mahnila proti Zelenici. Tako lepega in dobrega turnega smuka ne pomnim.
Ko sem zjutraj zagledal dan je ARSO obetal slabo(pretežno oblačno) vreme. Glede na pogoje sem hotel dan izkoristiti spanje in notri prinesti še tako potrebne ure spanca Ko sem se ponovno zbudil okoli desete ure je zunaj “na ves glas” sijalo sonce. Hitro sem pripravil ruzak in oddrvel proti Blegošu, saj naj bi tam, po opisu razmer na Turnem klubu Gora, našel še zadnji pršič.
