Vremenarji se danes nebi mogli bolj zmotiti. Sicer je zjutraj nekaj naletaval sneg, ampak pogled na kamero na Kredarici je dalo drugačno sliko. Tudi Vogel se je kopal v soncu in tako je bilo edino logično, da se po kosilu odpravimo v hribe.
Ker je danes pri nas rahlo snežilo, na Ljubelu pa po kameri sodeč že od včeraj zvečer, sva se z Remicam spravila na Triangel v upanju, da bova smučala po pršiču. Pršič je sicer bil, vendar pa ob enih popoldan nisva bila več prva na progi.
Končno sem jih dočakal. Vezi namreč, smuče sem dobil že pred Božičem. Sicer sem prvič stopil na smuče že v Sredo in jo mahnil proti Zelenici, ampak danes pa sem naredil prvo daljšo turo po ravnem, navzgor, navzdol, snemal kože, natikal kože,… in se ob tem neštetokrat zvrnil po tleh. In to na ljudi polni Veliki planini. Verjetno so se mi na ves glas smejali(slišal jih seveda nisem, saj sem med pohajkovanjem ves čas poslušal ropotanje iz slušalk).
