Z nakupom prenosnega GPSa, ki bo sedaj moj dobri prijatel na potepanjih po hribih in kolesarjenju, sem se tudi sam začel igrati, v svetu dobro poznano igro, Geocaching-a. Danes sem s pomočjo prijateljice, po treh poizkusih, odkril svoj prvi zaklad(“cache”). Prav zanimivo je to iskanje, pa čeprav je bil to verjetno eden lažjih.
Sicer pozno objavljen potopis, vendar bolje pozno kot nikoli. Tako kot lansko leto, smo se tudi letos odpravili na prvomajski hiking po slovenskem Primorju s športnim društvom Bosa Noga. Letos nas je pot vodila iz Sežane preko meje v nacionalni park Glinščica, naprej do Socerba, zopet v Italijo mimo Milj do Debelega rtiča in na cilj, ki je bil letos Koper.
Lepo vreme nas je zopet pregnalo v hribe. Prvotni plan, Golica, se je izjalovil, saj je ALADIN obljubljal deževno vreme. Po njegovem nasvetu smo se zato rajši odpravili na Blegoš. Med vzponom je bilo še oblačno, na vrhu se je pa zjasnilo in tako smo uživali na soncu in ležanju v travi.
Zopet se je obetal lep vikend in že nekaj časa sem si želel nazaj v Laz, pa nekako ni uspelo. Ali je bilo slabo vreme, ali pa sem imel obveznosti. Tokrat smo se zbrali Andreja, Miro in jaz ter jo mahnili v Laz izkoristiti še zadnji sneg. Rezultat so bili trije dnevi odličnega smučanja, dobre družbe in nabiranje barve na soncu.
