Prejšnji vikend se nama je z Anjo končno nasmehnilo vreme v dolini Soče in sva plezalni vikend preživela v stenah pod mogočnimi hribi.
Pred nami je bil vikend, in kot ponavadi, je bilo potrebno nekam iti… Ideje so se gibale vse od Maltatala pa do Železne kaple, a me je na koncu prav na hitro prepričala Ana z povabilom v Dobriach. Ko sem zvedel, da je tam granit(oz. neka podobna vrsta kamnine), sem bil takoj za!
Čeprav so bili plani za letošnji prvomajski dopust sprva popolnoma drugačni, smo se na koncu zapeljali k sosedom preveriti plezanje v Dabarskih Kukovih in že poznani Omiš.
Kot ponavadi, je čas tekel hitreje kot doma in kar naenkrat so bili pred nami zadnji dnevi plezanja po čudoviti Norveški…
Da nadaljujemo, kjer smo ostali. Končno je prišel čas, ko smo se preselili v sosednjo dolino in začeli plezati v okolici mesta Hemsedal.
Po prihodu v Fagernes smo se prvi dan ogrevali v lažjih slapovih takoj za “hišo”, naslednji dan pa so se Igor, Karmen in Luka podali preko planote v sosednjo dolino in mesto Hemsedal.
V prihodnjih dneh se bo na blogu, upam da, zvrstilo nekaj objav, ki bodo na kratko opisale naše 10 dnevno plezanje lednih slapov v Hemsedalu in dolini Valdres na Norveškem…
Igor me je klical, da je v sredo frej in da bi nekam šel. Ker gremo čez nekaj dni na plezalski dopust, smo se odločili, da gremo splezat kak slap, da se na dopust ne bomo odpravili čisto neuplezani. Izbrali smo Luciferja.
Glede na to, da se približuje otoplitev, smo zadnje mrzle dni in morda zadnji led ponovno izkoristili v Maltatalu. Razmere so bile v primerjavi s soboto popolnoma drugačne. Namesto suhega ledu nas je pričakal hladen tuš.
Na spletni strani maltatal-alpin.at sem v petek prebral, da so razmere v Maltatalu dobre do odlične in ker pri nas še vedno ni bilo razmer oz. poročil o ugodnih razmerah, smo se odločili za skok čez mejo.