V soboto se je obetalo lepo vreme in ker, zaradi zdravstvenih težav, nisem smel športat, sva se z Vito odločila, da skočiva do Peričnika pogledati njegovo zimsko preobrazbo.
Dežne kaple in slaba napoved za celotni teden nas je pognala v pogon in na pot proti severu Norveške na znamenite Lofotske otoke.
Službena pot me je zanesla proti Londonu in ker sem imel 2 uri prostega časa, sem se na hitro sprehodil ob Temzi(Thames).
Tako, pa je Mirotu uspelo napisati objavo o letošnjem kajakiranju v Stockholmskem Arhipelagu oz. otočju. V osrčju otokov smo preživeli čudovitih 8 dni.
Slabo vreme naju je pregnalo iz Norveške na Švedsko. Mimo Geila in Drammna sva se zapeljala proti jugu Švedske, kjer sva obiskala ogromno boulder področje imenovano Kjugekull, švedski Fountain Blue.
Poslabšanje vremena naju je zopet prisililo, da sva se predčasno odpravila naprej proti Bergnu.
Trenutni plan je priti do doline Romsdalen, in ker se nama prav nikamor ne mudi, sva se ustavila v mestu Mosjoen in se malo posončila.
Če si nekdo želi ogledati ledenik na Norveškem, potem mora biti to Svartisen, saj je izmed vseh, kar sem jih videl, najmogočnejši, pa tudi edini, ki pokaže malo modrega ledu in ne samo snežni pokrov.
Zaradi slabe vremenske napovedi za Lofote sva se odpravila nazaj proti jugu, na poti pa obiskala še goro Stetind. Goro, ko jo človek hoče preplezati tisti moment, ko jo zagleda.
Zaradi slabega vremena sva malo manj plezala, smo se pa dobili z Andrejo in Markotom na kofetu in spoznali s sosedoma.