Pa sem ga dobil. Že skoraj leto dni iščem nov nož, ki mi bo služil na raznih potovanjih na okoli od hikinga do plezanja. Mislim, da sem ga našel in da mi bo odlično služil.
Napoved ni bila ravno obetajoča, ampak glede na pretekle dni je bilo napovedano oblačno vreme dovolj, da sva se z Andrejo spravila na Slemenovo špico. Že velikokrat smo jo želeli osvojiti pozimi pa nam nekako ni uspelo. Ali smo se rajši odpravili na Mojstrovko ali pa prišli do sedla Vratca in obrnili, ker nismo imeli krpljov za nadaljevanje. Tokrat sva imela vso bojno opremo s seboj in sva osvojila vrh:)
Že dolgo smo se menili za skupno turo, v ponedeljek pa nam je le uspelo uskladiti urnik in tako smo se Andreja, Miro in jaz odpravili v Suho ruševje. Obisk sem planiral že celo zimo, tokrat pa sta me Miro in Andreja spravila tja.
Mare me je že pred štirinajstimi dnevi ogrel za Plešivec s svojo objavo na blogu. Do sedaj ni bilo primernega vremena ali pa časa, včeraj pa se je ponudila priložnost za obisk. In tako sva jo s Kozjekom odrinila proti Plešivcu, jaz s smučmi, on peš.
Napoved slabega vremena je bila razlog, da smo Lidija, Jernej in jaz iz kleti potegnili kolesa in se odpravili na kolo pretegniti zakrnele mišice. Prvotni plan je bil Bled-Lancovo-Radovljica, vendar nam je bila ideja o Radovni veliko bolj všeč. Lepša pot in manj avtomobilov.
Z Maretom sva bila sprva namenjena v Vipavo, vendar naju je količina avtomobilov na parkirišču odvrnilo od plezanja v Vipavi. Spomnila sva se, da ta vikend tam poteka Plezalni vikend Vipava. Tako sva na parkirišču obrnila in se usmerila proti znani destinaciji Vipavska Bela.
Že prejšnji teden me je Remic vabil v Višarje, češ da je dobil karte in da jih mora do konca meseca porabiti. Zaradi slabega vremena sva izlet prelagala na zadnji dan. Včeraj pa sva morala iti, daj je bil zadnji dan meseca!