Na deževno soboto se je v koči na Ratitovcu odvijal že tradicionalni alpinistični krst. Kljub ne najbolj prijetnemu vremenu za hribe, se nas je zbralo lepo število in z močnimi udarci po zadnji plati smo tečajnike sprejeli med-se.
Pred kajakom sva si z Maretom privoščila še slab teden noro dobre plezarije v že poznanem Nissedalu. Vreme nama je služilo veliko bolje kot na Finskem.
Norveški vremenarji so nam za ponedeljek obljubili zadnji lep letošnji sončni dan nad Stetindom in morali smo izkoristiti okno za naskok na vrh in uspeti vsaj v enem izmed letošnjih projektov.
V naslednjih dneh sva se z Maretom zapodila v najino prvo VI+ smer in se preizkusila tudi v trad “športni” smeri z oceno 6c+
Po prihodu lepšega vremena pa sva se z Maretom zapodila v daljše smeri. Najprej smo skupaj z Vegard-om plezali v Komarju, nato pa naslednji dan skupaj z Timom in Larisso iskali smer v Rumu in Koli.
Po obdobju lepega vremena nas je doletelo slabo. Dež, močan veter, megla, vlaga, ni ga ni:) Pa smo ga pametno izkoristili za obisk Vikingškega festivala in projektiranja v prvi šestici:)
Prve dni na Lofotih preživimo v stenah. Prvi dan z Maretom obiščeva Coley smoke blizu znamenite smeri Bare Blabaer, naslednji dan pa se skupaj z Lukcom in Katjo odpravimo na kozo. Lukc na njo, Katja pod njo.
Ker nam plezanje v granitu ni najbolj domače, prvi dan v Nissedalu izberemo lažje klasike, da se malo navadimo na drug način plezanja. Je pa neki res, granit drži k hudič:)
Za tokratnji konec tedna si je Luka izbral Centralni steber v Rogljici, kar se je izkazalo za odlično lokacijo, saj je bil dolg dostop razlog, da sva bila v steni sama in se počutila kot kralja.
Napoved za Dolomite je bila prejšnji vikend odlična in hitro smo se zmenili za dvodnevni skok v bližnjo Cortino d’Ampezzo preizkusiti opevano dobro skalo.
