V nedeljo smo imeli tečajniki skupno turo v plezališču Vipava, kjer smo se najprej ogrevali na krajših športnih smereh, nato pa splezali še eno večraztežajno in se vrnili po ferati.
Ostala sta nama še 2 dneva in za zadnja dva dneva sva se odločila, da obiščeva plezališče Morgiou, kjer sva plezala večraztežajne športne smeri.
Prva dva dni sva preživela v plezališču Sormiou, kakor se tudi imenuje zaliv, v katerem se nahaja. Kako čudovita narava se skriva samo par korakov iz 2 milijonskega mesta.
14. marec je bil tukaj in s tem čas za začetek plezalskega potovanja na jug Francije, v park Calanque, kjer se je obljubljala čudovita plezarija. Tja sva z Nino prispela mimo Benetk in Belgijskega Charleroi-a.
Dobre tri tedne nazaj je moj stari KIT objektiv imel nesrečno srečanje z brusilnim kamenjem. Zaradi prask na steklu je postal objektiv neuporaben in tako je bil nakup novega nujen.
Tokratni cilj turnega smuka je bil že dolgo ogledani Klen, na katerega se spravljam že celo zimo. Od začetnega ogromnega zanimanja, smo se na koncu zbrali štirje in se podali proti vrhu.
Po smučanju na Brdih smo se z Matevžem in Marie odpravili proti obali, kjer smo prenočili v Strunjanu in se naslednji dan odpravili plezat v plezališče Napoleonica.
Ja, spet je bila sobota, spet je bilo lepo vreme, spet je v petek snežilo… Da bom soboto preživel na snegu je bilo samoumevno. Z mano sta bila tudi Miro in Matevž.
Leto dni je minilo od plačila položnice za zunaj.si. Iz nule je zrasel tale blog, na katerem vsak mesec objavljam utrinke iz mojega pohajkovanja po naravi.