Glede na aprilsko vreme, ki prevladuje zadnje čase, smo z Anjo in Pio iskali okna kolikor toliko lepega vremena in jih izkoristili za krajše izlete v hribe, da smo se malo nadihali svežega zraka.
Pred nami je bil vikend, in kot ponavadi, je bilo potrebno nekam iti… Ideje so se gibale vse od Maltatala pa do Železne kaple, a me je na koncu prav na hitro prepričala Ana z povabilom v Dobriach. Ko sem zvedel, da je tam granit(oz. neka podobna vrsta kamnine), sem bil takoj za!
Ko sem včeraj videl, da je zopet začelo snežiti, sem samo še čakal na Mirotov klic, ki je prispel nekaj 10 minut kasneje: “A se gre jutri nekam smučat?” Glede na mraz je bilo za pričakovati odličen sneg in nismo se zmotili.
S Kovijem sva se že maja domenila, da se jeseni vrneva nazaj v to čudovito provansalsko plezališče. Pa se je število iz dveh na koncu povečalo na 8. 10 dni plezanja do onemoglosti…
Preberi preostanek članka »
Že na novega leta dan mi je Miro poslal prezentacijo z imenom “Ledeni možje v Potočki Zijalki”. Hitro sva se strinjala, da si prvega januarja ogledava to čudo.
Pa začnimo novo leto z objavo iz prejšnjega leta. Na predzadnji dan starega leta smo se pretegovali v platastem sektorju Pararelle in se drenali v nedeljski gužbi v čezmejnem plezališču Napoleonica.
“A bi šel v četrtek v hribe” se zasliši iz telefona, ko se oglasim na Remičev klic. “Ja kwa pa!” Nekaj dni kasneje že skupaj z Lukcem in Langusom drvimo proti Bohinju.
Preberi preostanek članka »
S prva planirani dvodnevni izlet v hribe smo v zadnjem momentu spremenili in se na prvo sončno soboto odpravili proti Vršiču preveriti plezališče. Prijetno nas je presenetil.
Podobno, kot prejšnja leta, sem se tudi to pomlad mudil v plezališčih Calanque na jugu Francije. Tokrat je bil moj soplezalec Domen.
Novo jutro, novi cilj: Leknes. Končno kava, zopet trgovina in pot nazaj v A.
