Lepo vreme nas je zopet pregnalo v hribe. Prvotni plan, Golica, se je izjalovil, saj je ALADIN obljubljal deževno vreme. Po njegovem nasvetu smo se zato rajši odpravili na Blegoš. Med vzponom je bilo še oblačno, na vrhu se je pa zjasnilo in tako smo uživali na soncu in ležanju v travi.

Po dolgotrajni vožnji do sedla Črni kal smo le prispeli na parkirišče. Medtem ko smo mi pakirali svoje nahrbtnike, je Miši opravila svojo potrebo. Mahnili smo jo kar direktno po grebenu. Tako je pot najkrajša, saj se na okoli po cesti preveč vleče. Kmalu po začetku nam je postalo vroče in že smo bili v kratkih hlačah in rokavih. Med potjo smo naredili par kratkih postankov za gašenje žeje in bili tako v slabih 45 minutah na vrhu.




Že takoj, ko smo stopili iz gozda, smo opazili kolone ljudi proti vrhu, zato smo za naše postajališče izbrali eno izmed trdnjav malo pod vrhom Blegoša. Mehka spomladanska travica in jasno vreme sta kar vabila k ležanju in tudi mi nismo rabili dolgo, da smo prešli iz sedenja v horizontalno pozicijo. Občasen vetrič pa je bil ravno dovolj, da nam ni bilo prevroče.




Mir ni trajal dolgo, saj se je iz vrha kmalu usul cel avtobus mulcev, ki so si prisvojili trdnjavo in uprizorili celo drugo svetovno vojno:P Miši pa je bila družba všeč, saj so ji metali palico in se z njo lovili po travniku.


Ko smo nabrali zdravo dozo vitamina D, smo se odpravili obiskati še vrh, kjer se je Logar z otroškim veseljem vpisal v knjigo:) Sledil je povratek mimo koče in po gozdni cesti.





ALADIN je tokrat presenetljivo točno zadel svojo napoved, saj je bila okolica Blegoša v globoki megli, medtem ko smo se mi kopali v soncu. Kako prijetno!

Počasi bom moral odmisliti turno smučarijo in začeti poletno sezono planinarjenja…

Matej