Kot že naslov pove, bo ta objava bolj posvečena stroškom in ostalim informacijam, ki bi morda prav prišle tistim, ki se odločijo iti na enako pot.
Po končanem obisku Lofotov nas je čakala dolga pot nazaj proti Oslu in ogled mesta, potem pa hop na letalo in domov.
Zadnje dni smo počivali, le jaz sem imel prvi dan preveč energije in sem na hitro skočil še do jezera Agvatnet in na sedlo Stokkvika.
Novo jutro, novi cilj: Leknes. Končno kava, zopet trgovina in pot nazaj v A.
Ker so se nam izleti po hribih zdeli prenaporni, smo se odločili, da preostanek izleta preživimo bolj v bližini morja. Tako smo se peti dan odpravili proti Ramberg-u in plaži Flakstad.
Tokrat nas je pot vodila iz plaže Horseid, čez sedlo pod vrhom Krakhammartinder, do sestopa skozi dolino Fagerådalen in zaključkom v čudovitem zalivu Stormarkpollen v fjordu Selfjorden.
Prvi del trekkinga je za nami. Po obisku koče Monkebu in preživljanju prostega časa v hribih, smo se napotili v vasico Å, od tam proti slikoviti vasici Reine, potem pa z ladjico v Kjerkfjorded in od tam peš čez sedlo na belo peščeno plažo Horseid.
Tudi letos ni šlo, da nebi obiskal mojega drugega doma: Norveške. Prvi dve leti sem jo zgolj opazoval iz avtomobila in krajših izletov, lansko leto sem spoznaval vertikalo, letos pa smo si podrobneje ogledali enega izmed Lofotskih otokov z nahrbtniki na ramah. Pa poglejmo, kaj vse smo videli…
Poletje je tu, z njim pa se bliža tudi čas, ko bomo ponovno odrili proti Norveški, tokrat na trekking v nacionalni park Jotunheimen. Ker moj trenutni šotor tehta več kot 5kg, je neprimeren za nošnjo v nahrbtniku. Ni mi ostalo drugega, kot iti v lov za “ultralight” šotorom.