Po celotedenskem slabem vremenu se je včerajšnja sončna nedelja prav prilegla. V soboto smo se Remic, Kozjek in Plazar zmenili, da jo jutri mahnemo proti Ptičjemu vrhu, saj zna biti v tistem koncu ravno pravšnja količina svežega snega, da bo smuka odlična in obenem varna. In res je bilo tako!
Tokratni čudovit vikend sem preživel na strminah Kočne in Ptičjega vrha, ki se nahajata med Golico in Struško. Kljub lepemu vikendu, ki je na strmine zvabil ogromno turnih smučarjev, sem ves čas smučal po deviškem snegu.
V sredo smo se na alpinističnem tečaju tečajniki zmenili, da se danes spravimo v Mlačco malo na led, saj je drugje zaradi snega prenevarno, pa še znanja ni dovolj. Zbrali smo se štirje in se pozno popoldan odpravili proti Mojstrani.
Ker z Barbi nisva dobila lednih vijakov, je odpadlo ledno plezanje v koritih Kokre. Ker nama doma ni bilo biti, sva se odpravila proti Primorski, kjer so bile obljubljene nič kaj zimske temperature in plezanje v skali.
Tečajniki bi morali že prejšnji teden imeti tečaj lednega plezanja v koritih Kokre, ampak nam je velika količina novozapadlega snega to preprečila. Ta vikend so bile razmere boljše.
Včeraj na tečaju smo se zmenili, da se danes odpravimo v Medvode preverit ledni stolp, ki je končno nabral dovolj ledu, da se lahko pleza.
Po dolgem premlevanju, ali res potrebujem cepine, ali se mi jih še vedno splača kupiti letos, ali bom sploh ledno plezal, sem se po nedeljskem plezanju slapu in začetku razprodaj dokončno odločil in šel v nakup cepinov.
Glede na odličen ponedeljkov pršič, smo se v torek Lidija, Vita, Đero in jaz odpravili na isti cilj. Na žalost je brezvetrje in močan sonce sneg ojužil in ni bilo več pršiča, po katerem smo smučali prejšnji dan.
Tako kot prejšnji mesec, smo tudi Februar otvorili s turno smuko po pršiču. Zaradi sveže padlega snega in povečanja nevarnosti plazov smo se odpravili na varno, v okolico Slatnika.
