Da nadaljujemo, kjer smo ostali. Končno je prišel čas, ko smo se preselili v sosednjo dolino in začeli plezati v okolici mesta Hemsedal.
Po prihodu v Fagernes smo se prvi dan ogrevali v lažjih slapovih takoj za “hišo”, naslednji dan pa so se Igor, Karmen in Luka podali preko planote v sosednjo dolino in mesto Hemsedal.
Ker je v Sloveniji odjuga poskrbela, da slapovi niso več varni za plezanje, močan veter na vzhodu pa odvrača od plezanja v Kotečniku, smo se odločili skočit preverit razmere v Maltatal.
V sredo smo se na alpinističnem tečaju tečajniki zmenili, da se danes spravimo v Mlačco malo na led, saj je drugje zaradi snega prenevarno, pa še znanja ni dovolj. Zbrali smo se štirje in se pozno popoldan odpravili proti Mojstrani.
Tečajniki bi morali že prejšnji teden imeti tečaj lednega plezanja v koritih Kokre, ampak nam je velika količina novozapadlega snega to preprečila. Ta vikend so bile razmere boljše.
Včeraj na tečaju smo se zmenili, da se danes odpravimo v Medvode preverit ledni stolp, ki je končno nabral dovolj ledu, da se lahko pleza.
Najprej nam je zaradi sobotnega snega odpadlo plezanje v Kokri z AOjem, nato smo zaradi nevarnosti pred plazom obrnili pred Repovim kotom in za tolažbo, da bomo v celem dnevu vsaj nekaj splezali, splezali slap nad Žagano pečjo.
Po prebiranju Materovega bloga, kjer je opisoval ledno plezanje v soteski Pekel 3 dni nazaj, smo se odločili, da še mi skočimo pogledati. Kakšna napaka!
Na poti iz Viševnika, 2 dni prej, smo v avtu debatirali o lednem plezanju in je Jaka med pogovorom omenil, da si on in Špela želita poizkusiti plezati v ledu. Ker sem sam zmerom ZA, smo se hitro zmenili za termin, pridružili so se nam pa še Andreja in Mare.
Za novega leta sva z Vidmarjam debatirala, da nebi bilo slabo, če bi se en dan spravili malo poizkusiti ledno plezanje. No, končno je napočil ta dan in zjutraj smo se David, Polona in jaz odpravili proti Kokri.