Ne najboljša napoved je kljubovala temu, da danes z Lukom in Milošem nismo končali nekje v vertikali, ampak sva se z Anjo zapodila na Vrtačo. Vreme nama je odlično služilo, le malo pred koncem sva bila deležna krajše plohe.
Po dolgem času je tudi Luku uspelo zmontirati dolgo pričakovan film o našem marčevskem ledno-plezalnem izletu na Norveško.
Prejšnji vikend se nama je z Anjo končno nasmehnilo vreme v dolini Soče in sva plezalni vikend preživela v stenah pod mogočnimi hribi.
Glede na aprilsko vreme, ki prevladuje zadnje čase, smo z Anjo in Pio iskali okna kolikor toliko lepega vremena in jih izkoristili za krajše izlete v hribe, da smo se malo nadihali svežega zraka.
Pred nami je bil vikend, in kot ponavadi, je bilo potrebno nekam iti… Ideje so se gibale vse od Maltatala pa do Železne kaple, a me je na koncu prav na hitro prepričala Ana z povabilom v Dobriach. Ko sem zvedel, da je tam granit(oz. neka podobna vrsta kamnine), sem bil takoj za!
Čeprav so bili plani za letošnji prvomajski dopust sprva popolnoma drugačni, smo se na koncu zapeljali k sosedom preveriti plezanje v Dabarskih Kukovih in že poznani Omiš.
Kot ponavadi, je čas tekel hitreje kot doma in kar naenkrat so bili pred nami zadnji dnevi plezanja po čudoviti Norveški…
Da nadaljujemo, kjer smo ostali. Končno je prišel čas, ko smo se preselili v sosednjo dolino in začeli plezati v okolici mesta Hemsedal.
Včerajšnji pogled na kamero na vrhu Triangla me je prepričala, da je čas, da zopet zajaham turne dile in svojo debelo rit spravim v pogon.
Po prihodu v Fagernes smo se prvi dan ogrevali v lažjih slapovih takoj za “hišo”, naslednji dan pa so se Igor, Karmen in Luka podali preko planote v sosednjo dolino in mesto Hemsedal.
