Pred kajakom sva si z Maretom privoščila še slab teden noro dobre plezarije v že poznanem Nissedalu. Vreme nama je služilo veliko bolje kot na Finskem.
Napočil je čas, da nadaljujem tole sago o letošnjem potepanju po Norveškem oz. Skandinaviji. V zadnji objavi sva se poslovila od mesta Oulu, kjer smo s Katjo in Lukcem uživali na Air Guitar World Championshipu. Pot naju je vodila naprej proti jugu Finske, kjer sva imela plan plezati v plezališčih in obiskati boulder plac v Mynamaki-ju.
Po dveh dneh plezanja v plezališčih sva se odločila, da se preizkusimo še v balvaniranju. Padla je ideja, da bi skočili na, Markotu dobro znan, otok Hönö. Prec za akcijo so bili tudi Franzoc, Čeh in Nemka:) 5 v avtu, 4 ruzaki + 1 crashpad. Bili smo nabasani kot češki ruzak.
Slabo vreme naju je pregnalo iz Norveške na Švedsko. Mimo Geila in Drammna sva se zapeljala proti jugu Švedske, kjer sva obiskala ogromno boulder področje imenovano Kjugekull, švedski Fountain Blue.
Ponedeljek je in čas je, da se premaknemo iz Nissedala naprej. Spotoma Barbi odloživa na letališču Torp, z Maretom pa nadaljujeva najino odisejo po Norveški.
Pred odhodom v Norveške Yosemite, smo en dan preživeli še ob jezeru Nisser v dolini Nissedal, kjer smo mišice napenjali na balvanskih problemih.
Že nekaj časa sem poslušal, kako lepa je plezarija v dolini Bele Vode in tokratni podaljšani vikend je bil kot nalašč za preveritev te trditve. Tudi vreme je bilo pisano na kožo in kmalu se nas je nabralo 8 osebkov, ki smo se z nasmejanimi obrazi zapodili v stene nad dolino.
Že dolgo smo si s kolegi želeli izi plezati balvane in tokrat smo se le odločili in šli. Izposodili smo si crash pade, naročili lepo vreme in se zapeljali v Trento.