Ko sem včeraj videl, da je zopet začelo snežiti, sem samo še čakal na Mirotov klic, ki je prispel nekaj 10 minut kasneje: “A se gre jutri nekam smučat?” Glede na mraz je bilo za pričakovati odličen sneg in nismo se zmotili.
Kup novega snega in napovedano modro nebo z mogoče, sem in tja, kakšnim izgubljenim oblačkom, nas je hitro prepričalo, da nedeljo ne preležimo doma, ampak se odpravimo na lov za svežim pršičem in prvo letošnjo smuko.
Obisk Kleka prejšnji dan me je ponovno spomnil na to, kako je čudovito v hribih pozimi in že včeraj smo se zmenili, da se danes zopet odpravimo v hribe, a na eno lahko destinacijo. Remic je predlagal Srednji vrh, z Mirotom pa nisva ugovarjala.
Zima je že dolgo tu, snega tudi ne manjka, zato je bil čas, da otvorimo sezono turnega smučanja. In tako smo jo mahnili na prvi varen hrib, Blegoš.
Tokratni cilj turnega smuka je bil že dolgo ogledani Klen, na katerega se spravljam že celo zimo. Od začetnega ogromnega zanimanja, smo se na koncu zbrali štirje in se podali proti vrhu.
Po celotedenskem slabem vremenu se je včerajšnja sončna nedelja prav prilegla. V soboto smo se Remic, Kozjek in Plazar zmenili, da jo jutri mahnemo proti Ptičjemu vrhu, saj zna biti v tistem koncu ravno pravšnja količina svežega snega, da bo smuka odlična in obenem varna. In res je bilo tako!
Tako kot prejšnji mesec, smo tudi Februar otvorili s turno smuko po pršiču. Zaradi sveže padlega snega in povečanja nevarnosti plazov smo se odpravili na varno, v okolico Slatnika.
Najprej nam je zaradi sobotnega snega odpadlo plezanje v Kokri z AOjem, nato smo zaradi nevarnosti pred plazom obrnili pred Repovim kotom in za tolažbo, da bomo v celem dnevu vsaj nekaj splezali, splezali slap nad Žagano pečjo.
Ker je bilo za danes napovedano poslabšanje vremena, sva z Mirotom izkoristila lepo sredo in se odpravila v gore. ALADIN je napovedal, da bo Blegoš jasen in padla je odločitev. Ker pa hrib ni visok, sva s seboj vzela še Miši.
