Po objavah na internetu sodeč, so ledne razmere v Tamarju in pod Prisojnikom iz dneva v dan boljše in z Mihom sva morala iti preveriti stanje, saj nama lepo vreme ni pustilo biti doma.
Z Matotom sva se že nekaj časa menila za ponovno plezanje ene grape in velikokrat je debata nanesla na Lenuhovo, ki je zadnje čase zelo popularna. Pa sva v torek končno uspela uskladiti.
Veter se je umiril, razmere pa so bile bolj primerne za smučanje kot plezanje in tako je padla odločitev, da se napotimo proti Zadnjemu Voglu.
Tokratni vikend smo se potepali v zimski pravljični deželi, Planini v Lazu. V soboto smo preplezali grapo Sončna smer v Ogradih.
Nenormalne temperature za januar so spremenile plane in tako smo se z AO in tečajniki odpravili, namesto na zimsko tehniko, plezati dolge športne smeri v Vipavo.
Po dolgem času depresivnega vremena se nam je končno obetal lep vikend. Drugega, kot zganjati neko vrsto športa, v takih primerih ne znamo. V petek se dogovorimo, da jo naslednji dan mahnemo pod Kriško steno. Končno, tja sem si že dolgo želel.
Lepa napoved prvega dne v novem letu je botrovala k temu, da sva Mare in jaz z muko vstala in se odpravila proti Begunjščici. Mare v svojo prvo grapo, jaz pa ponovno v njo.
Tako kot lansko leto, sem tudi letos želel doživeti novo leto v hribih in z Mirotom sva nekako prišla na idejo turnega smuka. Kljub velikemu zanimanju se nas je na koncu zbralo 6, ki smo neizmerno uživali v razgledu in spustu.