hribi, smučanje, plezanje,…

Zopet nas je pot zanesla v Maltatal in njegove granitne plošče. Po končanem celodnevnem plezanju smo se z Domnom in Ano odločili, da se razplezamo še v bližnji ferati ob slapu Fallbach.

Čudovit sončen dan smo preživeli v strmih in manj strmih granitnih ploščah, ki nam jih ponuja plezališče v Maltatalu. Tam smo na preizkušnjo postavljajo tako naše znanje plezanja, kot našo psiho, ko si prisiljen delati gibe, ki jih na apnencu nisi.

Ko smo zaključili s plezanjem, pa je padla še ideja, da bi se odpravili razplezati v slabih 100m oddaljeno in 310m dolgo ferato, ki se vije ob slapu Fallback. Še toliko bolj je postala zanimiva, ko sem omenil, da je ocenjena z oceno E(do nedavnega najtežja ocena za ferate, sedaj pa baje obstajajo tudi že F in G). Ker se doma nikomur ni sanjalo, da se bomo odpravili na ferato, seveda s seboj nismo imeli primerne opreme, zato smo morali improvizirati na mestu. Gurtne, kompleti in vponke so morale zadostovati, čeprav smo vedeli, da oprema niti slučajno ni primerna za ferate¹. Kljub temu kakšnih padcev nismo pričakovali in smo opremo vzeli bolj zato, da bi se lahko pripeli v primeru, da bi želeli počivati.

Pri vstopu smo odkartali 3,5€² po osebi in se odpravili proti začetku ferate.

Ferata je razdeljena na 2 dela, prvi je malo lažji (ocena med C in D), težji del pa pride na vrsto v drugem delu ferate. Prvega smo zato opravili kar v čevljih. Kljub začetnemu strahu, se je tudi Ana po nekaj korakih “unesla” in že smo leteli ob zajli. Nekaj več dela smo imeli na platah, kjer je bilo s čevlji precej smotano in naporno, ampak ko z roko držiš “šalco”, tudi to ni problem.

Na vrhu prvega dela lahko izstopiš na varno, kar je Ana hotela narediti, a sva jo z Domnom uspešno prepričala, da skupaj nadaljujemo do vrha. Pred nami se je pokonci postavila platasta stena in odločili smo se, da namesto čevljev rajši obujemo plezalke, kar se je na koncu izkazalo za odlično izbiro, saj bi bilo plezanje s čevlji precej naporno.

Začeli smo s prečkanjem krajšega mostu, potem pa hopa v plato. Ker smo imeli na nogah plezalke, večjih problemov nismo imeli. Kmalu smo stali pred težjim delom, ki je ocenjen z oceno E. Slabi trije metri rahlega previsa, a veš čas dobra poka za roke in dovolj stopov za noge. Vsaj za nas, ki že nekaj časa plezamo. Ljudem nevajenim plezanja pa zna omenjeni del delati kar nekaj problemov, če ne drugje, pa v glavi, saj je mesto precej zračno.

Eno uro kasneje smo stali na vrhu ferate. Dež nas je prisilil, da smo takoj začeli z sestopom, a je do razgledne ploščadi že ponehal. V miru smo se okrepčali z Radlerjem, ki ga je Domen pridno trogal na vrh in uživali lep razgled na mogočni slap. Še sestop v dolino in proti domu.

Na poti domov pa smo že debatirali, kam se naslednjič odpravimo na ferato. Če kdo pozna kakšno lepo ferato, kar s predlogom na dan.

Več o ferati pa si lahko prebere na strani Bergsteigen.

Fotoaparat: Ana
Fotografiral: Mato
Komentiranje med vzponom: Domen

Matej

---