hribi, smučanje, plezanje,…

Nekje sem ujel, da je te dni polna luna, poleg tega pa v hribih oblaki ne prekrivajo neba. Glede na izkušnje iz Mrežc sem si želel še kakšne lepe slike iz hribov, pa nama je tokrat veter prekrižal plane.

Z Anjo se okoli pol devete ure iz Loke odpraviva proti Prtovč-am. Prijetnih -3 naju pozdravi, ko stopiva iz avta. Pa to še ni bilo vse. Poleg temperatur je pihal tudi nežen vzhodnik. Hitro se pripraviva za pot, jaz pa na hitro slikam še cerkev na parkirišču. Doma sem sicer opazil, da ne preveč uspešno, saj mi je veter stresel fotoaparat. Sicer pa se je podobno dogajalo tudi kasneje, saj je bil veter premočan, da bi fotoaparat ostal pri miru.

Pot je bila deloma pomrznjena, deloma pa jo je prekrival trd napihan sneg. Dokler sva hodila po gozdu, sva bila lepo skrita pred vetrom, takoj, ko pa sva stopila iz gozda, pa je udaril veter. Le-ta se je pod vrhom še dodobra okrepil, tako da sva komaj čakala, da doseževa vrh in bivak. Na žalost koča ni bila odprta. Ali pa na srečo, saj naju v slednjem primeru verjetno nebi bilo dol tisti dan:) Nihče nebi hotel iz tople koče nazaj na veter:)

Na vrhu hitro smukneva v bivak. Temperatura v njem sicer ni bila ravno visoka, ampak vseeno pa je bilo bolje kot stati zunaj na vetru. Tudi Miši se je strinjala.

Po kozarcu toplega “pussy a.k.a. kamilca” čaja pustim Anjo in Miši v bivaku, sam pa skočim ven v upanju, da mi kljub močnemu vetru uspe narediti kakšno sliko. Skritemu za bivakom še nekako uspeva, medtem ko na odprtem ne. Veter je bil tako močan, da sem moral držati stativ, sicer bi se mi je vse skupaj prevrnilo. Če je bil že stativ z mojo pomočjo statičen, pa ne morem isto reči za fotoaparat. Tudi stabilizacija v objektivu ni pomagala. Pa vseeno nekaj slik, da boste videli, kako je ponoči na Ratitovcu:

Koča na Ratitovcu

Bivak

Pogled proti Kranju in Šk. Loki

Še enkrat koča

Ko me je začelo nohtati v prste, se odločiva, da se odpraviva nazaj v dolino. Sicer sva hotela počakati še Luka in njegovega kolega, a sta bila kakšno urco za nama. Pot navzdol pa sama zabava:) Anja je imela dereze in ni bilo problema, jaz pač ne:) 3/4 smeri sem “presmučal”, ostalo pot pa sem se trudil loviti ravnotežje na spolzkem in pomrznjenem snegu:)

Tudi ponoči je fino v hribih! Ko le vetra nebi bilo. In ga slabo uro kasneje, ko je Luka dosegel vrh, tudi ni bilo več!

Matej

---