hribi, smučanje, plezanje,…

Igor me je klical, da je v sredo frej in da bi nekam šel. Ker gremo čez nekaj dni na plezalski dopust, smo se odločili, da gremo splezat kak slap, da se na dopust ne bomo odpravili čisto neuplezani. Izbrali smo Luciferja.

Že nekaj dni nazaj me je klical Miro in mi sporočil, da Lucifer zgleda obetavno. Tudi nam se je zdel dokaj dober, ko smo se peljali mimo, a smo jo vseeno potegnili proti Planici, kjer pa nam štirje avtomobili na parkirišču niso najbolj dišali. Karmen je morala biti ob petih že doma, zato smo se zavoljo “nesekiranja” odločili skočiti nazaj v Luciferja.

Najdemo lepo parkirno mesto in se odpravimo proti slapu. Pri tem prečkamo Savo Dolinko in preverimo vodotesnost čevljev. DRŽI! Slap je od daleč zgledal dobro narejen, tako da smo komaj čakali, da se znajdemo pod njim. Le upali smo, da ne bo preveč gužbe…

Po sledeh predhodnikov hitro napredujemo po svežem snegu in kar na enkrat stojimo pod slapom. Od daleč levi krak sploh ne zgleda tako pokonci, kot potem, ko si v njem.

Pred nama pleza naveza iz Kamnika. Počakamo, da splezajo do štant, potem pa se tudi sam zapodim proti vrhu.

Slap je bil spodaj dobro narejen in tudi precej razbit, tako da nisem imel veliko dela z iskanjem primernih luknc za cepine, višje pa je začel malo doneti, pa tudi kompakten led so zamenjale gobe in svečke. Glede na letošnjo kilometrino, mi je postalo rahlo neprijetno:) Dosežem štant in se “prklopim” na kup prusikov, ki visijo iz klinov.

Predhodnja naveza se odpravi naprej in poroča, da so razmere boljše, kot zgleda na prvi pogled. Prečka in prvih nekaj metrov je svečkastih, potem pa se led izboljša.

“Varujem!” se zaderem v dolino in Karmen in Igor se poženeta v slap.

Hitro dosežeta vrh. Ko se ravno dogovarjamo o nadaljevanju, pogledam Karmen, ki zgleda nekam bleda in odsotna. Potoži, da ji je slabo in da se ne počuti dobro. Ker se stanje nekaj minut kasneje ne izboljša, se odločimo, da sestopimo. Z Igorjem jo spustiva do vznožja, nato pa se spustiva še midva. Na srečo se stanje na dnu izboljša, a kljub temu ne gremo še enkrat izzivat. Dovolj bo za danes, gremo jest!

Matej

---