Možjanca – stezi “Med drevesoma” in Štefanja gora – Adergas
Kolesarjenje 3 junija, 2009Pa smo se uspeli dogovoriti z Jakom in Špelo za naš dolgo planiran izlet na Možjanco in spust po smeri Med drevesoma(mogoče ima smer tudi kakšno drugo ime, ampak mi smo jo krstili za svojo).
Med drevesoma
Ker sta Jaka in Špela zamujala, smo se namesto na Visokem, dobili na vznožju Možjance. Živjo, zdravo in pot pot pod noge. Vzpon je minil ob debatiranju o spustu, ki nas čaka, glinenem skrilavcu, po katerem je znana Možjanca:P in slikanju nas ter okolice:)
Malo pod vrhom se je odprl lep razgled in obvezna skupinska slika. Murphy je hotel, da je ravno takrat zmanjkalo baterije v fotoaparatu. Ja nič, bomo pa z mobitelom nadaljevali, je rekel Jaka. Skupina se poslika in nadaljuje. Ko že hočemo narediti postanek pri cerkvi se spomnim lepe razgledne točke na Skalci. Dvignemo se še dobrih 20m višincev, zapeljemo čez gozd in dospemo na Skalco. Skalca je razgledna točka na vrhu Možjance, ki ponuja čudovit razgled na dolino Kokre, Krvavec, Grintavec,… Med počitkom pa nabiramo energijo s pomočjo študent futra(taki in drugačni oreščki).
Ko smo se odpravljali je Jaka opazil, da mu je počila zadnja guma. Še dobro, da smo imeli rezervno zračnico. Med menjavo se je videlo, da se mu to ni naredilo prvič, saj je imel gumo zamenjano kot bi mignil.
Po asfaltu smo se spustili slabih 200m in potem zavili levo na pot, ki pelje po travniku. “Izvoz” se nahaja pod zadnjo večjo strmino pod vrhom Možjance(preden prideš v vas). Po 100m se pot loči, kjer smo se mi držali desne(levo se cesta spusti navzdol). Sledila je odlična vožnja po dokaj široki poti, ki pa je bila zaradi dežja v soboto precej blatna. Hitrosti so bile prave, adrenalina pa še preveč. Na koncu sta me Jaka in Špela vodila še na eno kratko singlco. Tokrat sem se javil, da grem prvi. Polhn adrenalina se poženem in poganam kar je dalo, ko se pred menoj narišeta 2 smreki, med njima pa pot. Da bi zbremzal ni bilo pogojev, tako da smo šli na vse ali nič. Za las je zneslo. Hvala bogu, da imam bolj ozko balanco, saj bi z malo širšo gladko zataknil za drevo. Na koncu te pričaka še lep drop in si na travniku.
Na cilju smo si čestitali za dobro vožnjo in se medtem smejali en drugemu, saj smo bili blatni od nog do glave:)
Zemljevid in višinski graf:
Možjanca – Med drevesoma
Dolžina poti: | 5.5 km |
Dolžina vzpona: | 2.6 km |
Višina vzpona: | 308 m |
Dolžina spusta: | 2.2 km |
Višina spusta: | 303 m |
Začetna višina: | 478.9 m |
Končna višina: | 483 m |
Minimalna višina: | 478 m |
Maksimalna višina: | 738 m |
Štefanja gora – Adergas
Včeraj sem po službi na hitro skočil na kolo in zopet je padla Možjanca. Nisem hotel po isti poti kot smo šli v Nedeljo, zato sem se na vrhu zapeljal na Štefanjo goro in od tam navzdol do Adergasa. Pot je malo bolj razgibana kot je bila tista v nedeljo. Zgornji in spodnji del sta polna korenin in skal, med obema pa je lepa gozdna pot(cesta?!), ki sem in tja ponuja izvoz na razgibane potke. Slik tokrat ni, ker je doma kazalo na dež in sem si rekel “Sej se ne splača!”. No, po 10 minutah se je nebo zjasnilo in celo pot me je grel sončk.
Zemljevid in višinski graf:
Možjanca – Štefanja Gora – Adergas
Dolžina poti: | 8.1 km |
Dolžina vzpona: | 3.9 km |
Višina vzpona: | 336 m |
Dolžina spusta: | 3.5 km |
Višina spusta: | 377 m |
Začetna višina: | 471.2 m |
Končna višina: | 430 m |
Minimalna višina: | 427 m |
Maksimalna višina: | 699 m |
Lansko leto sem takšne spuste vedno vozil z običajnimi čevlji, letos pa sem prvič poizkusil z SPD-ji. Meka! Veliko bolje kot z navadnimi čevlji, saj imaš nad kolesom več kontrole.
Matej
3 junija, 2009 at 13:50
Cannondalee Rizeee nice1 (: sutraaa sutraaaaa
3 junija, 2009 at 14:55
Ja Mare, jutri bo FEST! En kp matra za gor, sam bo pa dol tolk bolj veselo:) Ravno razmišljam kje bi šla gor, pa kje se bova spustila dol.
No ja, ura in pol hoje nama ne uide!:)
3 junija, 2009 at 20:09
ahaha ne no 🙂 ko ste fajn pikasti od blata 😀
4 junija, 2009 at 11:04
Ja, ma kle smo se že mal obrisal:) Sej Špela pa Jaka sta bla še vredu, jaz sem pa vozil Jaku za ritjo in sem dobil vse svoje + Jakovo ke v faco. Zdej vem da je treba naslednjič vzeti očala, čene ne bo nič:)
9 junija, 2009 at 11:17
Bo treba v kratkem tud do Jezerskega pobrcat,ane?
9 junija, 2009 at 11:22
Pa evo kamot se zmenmo:) Sicer imam prej v planu še nekaj drugih destinacij v primeru lepega vremena. Recimo Trupejevo poldne, ki ga planiram že 14 dni:)
9 junija, 2009 at 21:49
“Nisem hotel po isti poti kot smo šli v Nedeljo, zato sem se na vrhu zapeljal na Štefanjo goro in od tam navzdol do Ambroža. ”
bo verjetno Adergas al kako?:P
do Ambroza bi sel kar mal tezko navzdol:)
9 junija, 2009 at 23:43
Adergas, Ambrož, Amsterdam:) Meni je vse isto:P
10 junija, 2009 at 23:28
jaaaa skulesam u Amstrdam, ewo zdej pa loh kr to začneš planirat (: sam pol si bo treba res veliiiiike torbe za kulo kupt 😀
skos več komentarjov majo posti, lepa lepa..
11 junija, 2009 at 10:36
Hehe, sej če bojo torbe za dol polne ni problema, k je itaq z brega:)
Ja drgač pa je folk mal začel pisat:) Hvala bogu, da se le mal več dogaja:) Je kuj več vole še kako objavo napisat:)
2 aprila, 2011 at 09:17
Vse v redu in prav. Lep izlet in tudi lepo opisan. A naj vas opozorim, da je pri takih opisih potrebno uporabljati prava ledinska imena ne pa kar nekaj sproti izmišljenega.
Jamna peč je tisto, kar imenujete skalca (pišem z malo, ker to ni ledinsko ime). Tudi za pot bi se našlo ime, če bi na Možjanci koga vprašali. Še najbolj prav vam bodo povedali pri Hariš (Možjanca 1). V vikend naselju vam bodo povedali narobe. Prav vikendaši so tam “pribili” tablo z napačnim ledinskim imenom za Jamno peč.