Brico in kompanija so v začetku septembra v Debelem vrhu nad Planino v Lazu navrtali novo dolgo športnoplezalno smer in spodobilo se je, da se jo odpravimo preplezati in podamo svoje mnenje.

Za akcijo smo bili Domen, Romana, Bojan in moja malenkost. Z Domnom sva se v hribe odpravila že v soboto popoldan oz. zvečer in prespala v Bricovi koči, medtem ko sta Bojan in Romana na planino prisopihala v jutranjih urah.


Sledila je kavica in priprava opreme. Po končanem jutranjem obredu pa pot pod noge in proti vstopu v smer. Polurni dostop nas sprva vodi po gozdu, nato pa še po krajšem melišču pod steno.






Ko prispemo pod steno, prvih 50m preplezamo še z čevlji, saj je skala precej razčlenjena in položna, tako da ni potrebe po vrvi. Se mi zdi, da ta del tudi ni nič opremljen in se do police lahko pride tudi malo bolj na okrog po lažjem svetu.




Pred začetkom plezarije si na noge nataknemo plezalke, premečemo vrv, si opasamo komplete in Domen ter Romana zagrizeta v skalo.




Prvi trije cugi nam ne predstavljajo večjih težav. Morda nam največjo težavo predstavlja trenje, ki se pojavlja pri 60m cugih.




Četrti cug končno postreže z nekaj več akcije. Za začetek postreže z nekaj gibi v rahlem previsu, nato pa nadaljuje po radiatorjih, ki so zelo podobno tistim v Paklenici. Sledi prečka v desno, česar Domen ni vedel in se zato prav lepo zapleza. Situacijo je skupaj z Romanino pomočjo uspešno rešil. Sledi še previs/streha in že si na vrhu cuga.






Peti cug mine kot bi mignil, saj ne ponuja neke hude plezarije, v zadnjem pa zopet malo pretegneš roke. Opazili smo še možno varianto smeri po razpoki, ki pa jo bomo ob naslednji priliki navrtali. Tam bo ocena 6a ali več.





Na vrhu si sežemo v roke in nastavimo naše obraze sončnim žarkom, ki so še vedno prav poletno pripekali.

Sledil je 1 abzajl in nato prečenje v desno, kjer smo se zopet pojali med ruševjem in na koncu le prišli na pot, ki vodi iz Lazovškega prevala proti planini.


Smer:
Katedrala – 6a (5a, 5b, 3, 6a, 3, 5b/5c), cca. 350m

Za zaključek lahko rečem, da je smer lepa, za slovenske gore nenormalno kompaktna in lahka. Med plezanjem ves čas ponuja čudovite razglede, se jo je pa za izogibati v poletnih mesecih, saj je obrnjena na jug.

Več o smeri, skici in opisi cugov pa si lahko preberete na Lukovem blogu.

Hvala tudi čudoviti družbi, s katero sem plezal.

Matej