hribi, smučanje, plezanje,…

Na Možjanci(opis pride kasneje) so Jaka klicali, da mora službeno v Prago. Ker Špela ni imela časa, je povabil mene, da mu delam družbo. Seveda se Mato nikoli ne brani brezplačnega izleta. In tako sva šla…

… iz Ljubljane okoli tretje ure. Pot do Maribora je ob pogovoru minila 1-2-3. Tam sva napolnila hladilnik s hrano in pijačo ter nadaljevala naprej proti Gradcu in Dunaju. Malo pred Dunajem sem jaz prižgal tudi svoj GPS, sva rekla “za foro,” da vidiva, če bosta Garmin in iGO ubrala enake poti. Garmin naju je poslal po regionalni cesti proti Češki meji in od tam naprej še kakih 100km po regionalni cesti, nato pa na avtocesto Brno-Praga. iGO pa je ubral drugačno pot, iz Dunaja na Slovaško in od tam naprej proti Burnu in Pragi. iGO naju je želel ves čas peljati po avtocesti. Ker pa je bil čas prihoda po obeh potek enak, sva jo mahnila kar po regionalni, da vidiva malo vasi in okolico.

Na, kar sva takrat mislila, zadnji bencinski postaji sva narediva pavzo, pretegnila noge, odlila in se podala proti Češki. Na meji na Avstrijski strani vidiva cel zabaviščni park vključno z “Jet restaurant”. Zgodba na Češki strani je popolnoma drugačna. En jumbo zraven drugega vabi na obisk nočnih klubov in na veliko se svetijo besedne zveze “Moulin Rouge – Get connected”. Pa povsod GRATIS to, GRATIS ono. Očitno Avstrijci radi obiskujejo Čehinje čez mejo, saj bolj v notranjosti plakatov in rdečih hiš nisva opazila.

Ko sva prispela v Prago je bila zunaj že tema. Garmin naju je vodil do destinacije, kjer sva naložila robo. Ker sva bila oba prvič v Pragi, sva si vzela urco časa in na hitro skočila v center mesta. Tam sva si ogledala Stari trg, cerkev Tyn, astronomsko uro, Charles bridge in iz mosta tudi grad. Škoda, ker se nama je mudilo domov, saj bi brez problema lahko kakšno urco odsedel na starem trgu.

Okoli ene ure ponoči sva se odpravila iz Prage proti domu. Nazaj grede sva se odločila za malo drugačno pot in sicer Praga-Brno-Dunaj-Graz-Maribor-Ljubljana. Tako sva 95% poti prevozila po avtocesti, le kakih 50km med Brnom in Dunajem sva vozila po regionalni. Na poti nazaj sem se nekaj časa še trudil pogovarjat, vendar me je naposled le zmanjkalo. Malo pred Gradcem sem se zbudil in z Jakom sva se prvič zamenjala, saj je sicer on vozil celo pot. Do Slovenske meje se je malo naspal, doma pa zopet prevzel krmilo, saj je bil na potnem nalogu napisam samo on. Okoli pol osme ure sva prispela nazaj v Ljublano, odkoder sva se prav hitro postrgala domov spat.

Mater je pasal popoldanski spanec, še nikoli tako:) Škoda, ker se nama je mudilo vrniti nazaj, sicer bi rade volje ostal kakšen dan in si ogledal Prago, čeprav načeloma ne maram ogledov mest in imam rajši zelene ravnice in skalo:)

P.S.: Špela a veš kolk je bilo dobro!!! Res je lepa Praga, škoda k nisi mogla iti:):)

Matej