Razmere SO, le najti je treba pravi hrib. Je pa potrebno cilj izbrati s kančkom previdnosti, saj so trenutno razmere v gorah zaradi vetra in svežega snega daleč od varnih.

Po dolgem času me pokliče Matevž in pravi, če bi danes letela v eno grapo. Pa mi preveč ne diši. Pomanjkanje snega in nevarne razmere. Namesto tega se rajši zmeniva za turno smuko. Od Kristine zvem za dobre razmere v okolici Soriške planine in plan pade. Pridruži se nama še Luka in dopoldan letimo proti Sorci. Dolgo ni nikjer ne duha, ne sluha o kakem snegu in malo nas je že strah, če bo na vrhu sploh kaj snega. Kar naenkrat se ob cesti pojavi sneg. Očitno nekaj BO!:)

Na parkirišču ni gneče, verjetno je tudi na smučišču ne bo, še manj pa po gozdovih. Najprej si za cilj izberemo vrh Dravrh, ki se nahaja na levi strani smučišča. Sprva udobna in lahka hoja po urejenem smučišču do sedla.






Na sedlu začne pihati. Tudi flanka proti Dravrhu zgleda spolirana. Tako kot je zgledala, takšna je tudi bila! Občasno je na poledeneli podlagi odneslo smučko, sicer pa večjih problemov pri vzponu ni bilo:)







Na vrhu pa nas preseneti ledeno hladen veter, tako da smo samo hitro pospravili kože, nataknili rokavice in se pripravili na spust.



Blegoš

Ratitovec

Pot navzdol pa užitek. Zgoraj sicer ne najbolje, ker je bilo trdo in spihano, a že kakšnih 30m pod vrhom se začne lepši svet s trdo podlago, na kateri počiva 5-10cm pršiča/mehka kloža. Za smučanje več kot odlično. Nižje je bilo z vetrom odloženega pršiča še nekaj več.



“Matr je blo dobr, gremo še na Slatnik preverit!” Ker pa se je že od daleč videlo, da na vrhu piha, smo za vzpon izbrali markirano pot po “grabnu”, namesto tisto po grebenu. Nismo bili prvi, saj so bile špure že narejene, tako da nismo imeli veliko dela.




Na vrhu pa vse trpi pod pomanjkanjem snega. Povsod iz snega gledajo trava in skale.

Ker je imel Matevž pred kratkim RD, je na vrh prinesel še osvežilno pijačo, ki je tokrat ostala hladna kljub temu, da smo jo imeli na soncu. Pred trdnjavo smo našli tudi lepo zavetrje pred hladnim vetrom, ki pa je vsake toliko časa le našel pot do nas in nas hladil v hrbet.






Med vzponom je bila podlaga precej trda, tako da smo si zaželeli spust nekje drugje. Pa smo šli poizkusiti nekoliko bolj desno, če gledaš od spodaj. Hladen veter na grebenu nam je vlival moči, da smo pohiteli do izhodišča.




Spust pa zopet uživancija. Zgoraj tanka plast pršiča, dokler smo bili v senci, spodaj pa rahlo ojužen, a ravno pravšnji za smučanje. *vrisk*





FEST!

Matej