Anja v Teranovi smeri

Na frikotu preberem obvestilo, da so razmere v Teranovi dobre. Hitro se zavrti telefon iskoč družbo in kmalu nas je lepa skupina zainteresiranih, da se naslednji dan odpravimo v omenjeno smer.

Sicer tole objavo pišem s skoraj enotedensko zamudo, a si vseeno zasluži objavo zaradi dobrih razmer:)

Ob šestih zjutraj se Luka, Jože, Anja, Jure in jaz zberemo pred Merkatorjem, kjer se stlačimo v Juretov avto in škrtajoče odpeljemo proti Jezerskemu. Parkiramo tam, kjer se gre iz banke ven… Ne sj ne, parkiramo malo pod žičnico, saj je cesta naprej preveč ledena. Medtem, ko nase natikamo plezalno odpravo in pakiramo nahrbtnike, pa mimo nas pripeljeta 2 džipa. Očitno ne bomo prvi v smeri. Pa so bili tako hitri, da jih pod steno niti nismo več videli.

Pot je bila že shojena od prejšnjega dne in hitro smo prispeli pod plaz. Nekateri so si dereze nataknili že takoj, ostali pa malo kasneje.
Dostop pod Teranovo smer
Še je šlo brez derez
Jože in Luka sta še spodaj nataknila dereze
Natikanje derez
Vzpon pod vstop

Ko prispemo pod smer, je že naletaval sneg. Upali smo, da ne bo prehudo in da bomo morda deležni celo jasnega vremena. Pa ga nismo bili. Razdelimo se po navezah in Luka ter Jože štartata, mi pa sledimo za njima. Razmere so že takoj na vstopu odlične: trdo zbit sneg, v katerega cepin kar pade. Podobno kot tisti “spomladanski” led, ko so temperature že malo nad 0, po slapu pa že teče voda… Sem in tja pa nas je stuširal tudi kak pršni plaz, ki je priletel iz višjih leg.
Na vstopu
Prvi pršni plaz zasuje Luka
Utrinek
Sodeč po nasmehu, uživa:)
Anja na štantu

Prvi štant postavimo malo bolj desno, zato v drugem cugu sledi prečka v levo. Kmalu pa se na prvem štantu začnejo nabirati tudi nove naveze, ki so prispele za nami.
Daleč stran od nas
Prečka po malo tanjšem ledu
Jože skoraj v štantu

V jami na drugem štantu se imamo kar radi, saj prostora za 3 naveze tam pač ni. Pa so potem zgleda fantje spodaj malo počakali in se do vrha nismo več srečali. Tretji in četrti cug sta ponudila lepo plezarijo, večinoma po ledu. Tudi varovanje se je lahko postavljalo brez problema, saj je bil led dovolj debel, da ni bilo potrebno uporabljati kratkih vijakov.
Gužba na štantu
Po stiroporu navzgor
Ledni cug
Utrinek
Ufff mal sm zalojal
Kuko že dam ta štrik notr?

V grapi je pravladoval pršič, tako da se nam je pod nogami malo mlelo. “Detail” pa je bil tudi tokrat bolj skop z ledom. Čisto po levi se je izkazalo za preveč rizkantno, daj je bil izstop po skali, zato sem splezal nekoliko nižje in prečil bolj v desni odprti del, kjer pa je bilo na skalo nalimanih kakih 5cm trdega snega, kar je bilo dovolj za glavo:)
V grapi
Pršni plazovi iz višjih leg
Anja v predzadnjem cugu
Osredkar skoraj na štantu
Počitek na štantu

Sledila je še prečka, ki pa ni bila težka oz. morda celo lažja kot lani, ker ni bilo toliko snega.
Jože vstopa v prečko
Amfiteater
Pršni plazovi iz višjih leg
Prečka na koncu
Previdno prečenje
Pogled v Amfiteater
Anja na izstopu

Sestop do koče je bil večinoma po trdi podlagi z občasnim nanosom pršiča, pod hišo pa smo našli samo še trd sneg. Le meni se je na čase kloža udrla. Po žrelu smo naredili en abzajl, ker nam razmere niso zgledale najboljše, pa smo kasneje videli, da bi šlo tudi ob zajli.
V žrelu
V žrelu
Abzajl v žrelu
Plezanje navzdol zadnjih 10m

Za konec Anjo nabijemo po riti, ker je bila to njena prva smer in se z nasmehom odpravimo nazaj proti avtomobilu:) Ideje, da se zvečer srečamo še pri Bricu na bolderci kmalu zvodenijo, ko za nami pride utrujenost:)

Matej