hribi, smučanje, plezanje,…

Na frikotu preberem obvestilo, da so razmere v Teranovi dobre. Hitro se zavrti telefon iskoč družbo in kmalu nas je lepa skupina zainteresiranih, da se naslednji dan odpravimo v omenjeno smer.

Sicer tole objavo pišem s skoraj enotedensko zamudo, a si vseeno zasluži objavo zaradi dobrih razmer:)

Ob šestih zjutraj se Luka, Jože, Anja, Jure in jaz zberemo pred Merkatorjem, kjer se stlačimo v Juretov avto in škrtajoče odpeljemo proti Jezerskemu. Parkiramo tam, kjer se gre iz banke ven… Ne sj ne, parkiramo malo pod žičnico, saj je cesta naprej preveč ledena. Medtem, ko nase natikamo plezalno odpravo in pakiramo nahrbtnike, pa mimo nas pripeljeta 2 džipa. Očitno ne bomo prvi v smeri. Pa so bili tako hitri, da jih pod steno niti nismo več videli.

Pot je bila že shojena od prejšnjega dne in hitro smo prispeli pod plaz. Nekateri so si dereze nataknili že takoj, ostali pa malo kasneje.

Ko prispemo pod smer, je že naletaval sneg. Upali smo, da ne bo prehudo in da bomo morda deležni celo jasnega vremena. Pa ga nismo bili. Razdelimo se po navezah in Luka ter Jože štartata, mi pa sledimo za njima. Razmere so že takoj na vstopu odlične: trdo zbit sneg, v katerega cepin kar pade. Podobno kot tisti “spomladanski” led, ko so temperature že malo nad 0, po slapu pa že teče voda… Sem in tja pa nas je stuširal tudi kak pršni plaz, ki je priletel iz višjih leg.

Prvi štant postavimo malo bolj desno, zato v drugem cugu sledi prečka v levo. Kmalu pa se na prvem štantu začnejo nabirati tudi nove naveze, ki so prispele za nami.

V jami na drugem štantu se imamo kar radi, saj prostora za 3 naveze tam pač ni. Pa so potem zgleda fantje spodaj malo počakali in se do vrha nismo več srečali. Tretji in četrti cug sta ponudila lepo plezarijo, večinoma po ledu. Tudi varovanje se je lahko postavljalo brez problema, saj je bil led dovolj debel, da ni bilo potrebno uporabljati kratkih vijakov.

V grapi je pravladoval pršič, tako da se nam je pod nogami malo mlelo. “Detail” pa je bil tudi tokrat bolj skop z ledom. Čisto po levi se je izkazalo za preveč rizkantno, daj je bil izstop po skali, zato sem splezal nekoliko nižje in prečil bolj v desni odprti del, kjer pa je bilo na skalo nalimanih kakih 5cm trdega snega, kar je bilo dovolj za glavo:)

Sledila je še prečka, ki pa ni bila težka oz. morda celo lažja kot lani, ker ni bilo toliko snega.

Sestop do koče je bil večinoma po trdi podlagi z občasnim nanosom pršiča, pod hišo pa smo našli samo še trd sneg. Le meni se je na čase kloža udrla. Po žrelu smo naredili en abzajl, ker nam razmere niso zgledale najboljše, pa smo kasneje videli, da bi šlo tudi ob zajli.

Za konec Anjo nabijemo po riti, ker je bila to njena prva smer in se z nasmehom odpravimo nazaj proti avtomobilu:) Ideje, da se zvečer srečamo še pri Bricu na bolderci kmalu zvodenijo, ko za nami pride utrujenost:)

Matej

---