Vikend je bil zopet tu in z njim plezanje v hribih. Tokrat sva se z Domnom podala v, že od lanskega leta ugledano, Spominsko smer Srečka Rihtarja. Odlično kaminsko plezanje in ravno prava težavnost sta poskrbela za zdravo mero adrenalina in ogromno dobre bolje ter smeha.
Splet dogodkov je nanesel, da smo se prejšnjo soboto skupaj z Jožetom in Lukom odpravili v Šite. Samedva sta nameravala plezati Kranjsko poč, ker pa sem bil tam že prejšnji teden, smo se odločili za Smer po zajedi, ki sem jo plezal že lansko leto.
Lepa napoved naju je z Guličem prepričala, da sva se odločila in skočila na Vršič splezat še eno hribovsko, preden se preveč ohladi. Mislim, da sva bila malo prepozna/prezgodnja:)
Sobotno plezanje me je ravno prav ogrelo, da sva se z Barbi v nedeljo morala še enkrat odpraviti v severno steno Nad Šitom glave. Tokrat v smer po zajedi, ki sta jo prejšnji dan plezala Nina in Primož.
Spomnim se, kako sem dobri 2 leti nazaj gledal plezalce v severni steni Nad Šitom glave. “Tudi jaz bi rad enkrat plezal v tej steni.” Pa se mi je želja uresničila ta vikend. Barbi, Nina, Rebrnik, jaz in še 2, katerih imena sem pozabil, smo se odpravili v severno steno Nad Šitom glave. Midva z Barbi v Kranjsko poč, Nina in Rebrnik v Smer po zajedi, tretja naveza pa v Trmaste kamine.
