hribi, smučanje, plezanje,…

Za vikend smo se s fakulteto odpravili na, tokrat že, 10. FOV tour. Profesorja za telovadbo sta nas tokrat popeljala iz Ptuja preko Banovcev, Križevcev, Lendave in Ljutomerja nazaj na Ptuj. Letošnjega se nas je udeležilo malo manj kot lanskega(cca 25), ni pa bil zato nič manj zabaven.

Zbor udeležencev se je zgodil na železniški postaji v Ljubljani. Tam nas je čakal kombi, v katerega smo zmetali vso prtljago, šotore, čelade,… , kolesa pa smo vzeli s seboj na peti peron, kjer smo jih naložili na vlak. Z vlakom smo se nato zapeljali do Ptuja, kjer se je začel naš kolesarski tour.

PRVI DAN

Po prihodu na Ptuj smo imeli še dobro uro in pol časa za obisk trgovin in kosilo. Na železniški smo našli kebab, kar je bilo dovolj, da nismo iskali naprej. Ko smo pojedli in rekli par sočnih, je bila ura že dovolj za odhod. Na hitro smo se preoblekli, staro opremo zapakirali v torbe, jih vrnili v kombi in se namontirali na kolo.

Iz Ptuja smo se napotili proti Dornavi ter mimo Hlaponcev, kjer je sledil krajši vzpon. Malo pred Polenškom smo skoraj zgrešili pot, vendar so se tisti, ki so bili na enakem touru 2 leti nazaj spomnili, da so na enakem mestu zalutali dve leti prej in opozorili profesorja. Mimo Bodkovcev smo prisopihali na Senčak, kjer se na vrhu hriba nahaja razgledni stolp in gostilna. Tukaj bo današnja pavza!

Po slabi uri smo se odpravili nazaj na pot. Sledil je spust nazaj v dolino. Planirana je bila pot mimo Gajševskega jezera, vendar smo v Radoslavcih zgrešili odcep in tako naredili dodatnih 11km. V Logarovcih smo se nato srečali še z drugim delom skupine, ki se je tudi zgubil nekje na poti med Senčakom in Logarovci. Še slabih 10km nas je ločilo od današnjega cilja: Banovci! Skozi gozd smo se zapeljali do Križevcev, od tam v Veržej in tako prispeli v Banovce.

Gospod iz term Banovci nam je pokazal pot do našega kampa, kjer smo iz kombija zložili našo opremo in postavili bazni tabor. Sledila je stilska preobrazba v kopalke in pot proti bazenom. Tam smo se za uvod namočili v olimpijskem bazenu in se dričali po toboganih. Ko smo se ohladili pa smo se premaknili v “termalni” bazen, kjer smo se počasi tri ure kuhali v vodi s temperaturo 34°C. Med tem časom je prva skupina pripravila večerjo.

Do osme ure smo se tudi mi počasi spravili iz bazenov proti šotorom, se preoblekli in napotili na teraso, kjer je Ata že veselo pekel ribe(če je kasneje delo prepustil komu drugemu se opravičujem, ker ga nisem omenil:P). Ker sam nisem ravno ribojedec, je bil ta večer zame bolj vegetarjanski: kruh, solata, paradižnik in tržaška omaka.  Ribe so bile pa baje fantastične (po pričevanju drugih).

Preostanek večera je minil ob debati in pitju piva. Dolgo namakanje v vodi je bil razlog, da smo se še pred polnočjo postrgali v šotore in pospali.
10. FOV tour – prvi dan – Ptuj-Banovci

DRUGI DAN

Kljub dežju ponoči, smo se zbudili v jasno in sončno jutro. No, v bistvu nas je zbudila neznosna vročina v šotoru. Po zajtrku smo se zbrali in se odpravili na pot. Iz Banovcev smo se napotili proti Krapjem, od tam pa v gozd do Broda na reki Muri. Prijazen kapitan nas je prepeljal čez reko, od koder smo se odpravili proti Ižakovcem. Od tu je sledila dooooolga ravnina mimo Dokležovja in Bakovcev do Murske Sobote, kjer smo se ustavili na pivu oziroma pijači. Uff kako je pasalo, saj nas je sonce v soboto ornk grelo!

Po slabi uro smo se usedli na naše konjičke in se odpravili proti Križevcem. Pot na Križevce vodi preko vasi Martjanci in Sebeborcev, kjer po dobrih 200m zavijemo levo in se začnemo vzpenjati na Goričko. Med vzponom smo naleteli na kup dobro razpoloženih domačinov, ki so nas vabili na vino in sladice. Večina nas je nadaljevala, nekateri pa so ostali tam in se dobro najedli sladic. Ostali smo jih počakali v Križevcih.

Iz Križevcev se pot spusti nazaj v dolino. V Domanjševcih smo zopet zgrešili pot, vendar to pravočasno opazili in se vrnili nazaj na pravo pot proti Prosenjakovcem. Tukaj se je začela dolga pot po ravnini, kjer se je naša kolona kar precej raztegnila in profesor je sklenil narediti postanek v Kobiljah, kjer nas je pričakal tudi kombi s hrano.

Prečili smo gozd in že smo bili v Dobrovniku. Celo pot so nas strašili, da je pred nami še en OGROMEN klanec, vendar smo pred nami kmalu zagledali smerokaze, ki so obljubljali bližino Lendave, ki je bil naš današnji cilj. Pred Lendavo smo nekateri iz sebe stisnili še zadnje kančke moči in do Lendave gonili s polno močjo, medtem  pa nas je en gospod na specialki prav nedeljsko prehitel!

Končni cilj so bile Lendavske toplice. Zopet standardno postavljanje šotorov in nato obisk bazenov. Najprej smo se ohladili v olimpijskem, ki je imel najnižjo temperaturo, nato pa smo se premaknili v “termalne vrelce” in bazene z nafto. Da bo naša koža lepša in bolj prožna:)

V soboto smo večerjo pripravljali mi, zato smo morali iz bazenov nekoliko prej kot prva skupina. Na srečo je bila večerja tokrat bolj po mojem okusu (meso na žaru). Porazdelili smo si delo in večerja je bila pripravljena 1,2,3. Ko se je začela valiti prva skupina, smo mi že veselo pili hladno pivo in čakali na prvo porcijo mesa.

Ko smo pod nos dobili prve kose mesa, smo tudi začeli nazdravljati in uživati v večerji, saj smo bili vsi pošteno lačni od najdaljše ture. Pohvale mojstrom za žarom, saj so se zopet odlično odrezali.

Po večerji smo se preselili na novo mesto, kjer smo, medtem ko so profesorji večerjali, igrali igro 1,2,3,bum. Ravno smo postali židane volje, ko je Ata napovedal igro. Vsaka skupina je morala čim hitreje obleči svojega kolesarja. Na 3,4,zdaj smo vsi stekli proti šotorom, nabrali opremo in oblekli našega kapetana. Naša ekipa je gladko zmagala:)

Že med večerjo so nam napovedali, da naj po večerji pričakujemo presenečanje in res, kar naenkrat je izza vogala prišel Ata s torto. Sledilo je pihanje svečk in poslastica z odlično torto.

Organizatorji za udeležence tokrat pripravili tudi majice 10. FOV toura. Na prvi strani je logo 10. FOV toura, na zadnji pa so napisani vsi FOV touri, ki so se zgodili do sedaj. Seveda smo jih vsi takoj oblekli in naredili skupinsko fotografijo.

Nekateri so zopet vztrajali dolgo v noč, mene pa je zdelala voda in sem se zato prav kmalu pobral v šotor.

10. FOV tour – drugi dan – Banovci-Lendava

TRETJI DAN

Naslednje jutroje bilo, kot ponavadi, mučno vstajanje in smiljenje samemu sebi pred šotorom. Po zajtrku smo opazili približevanje nekih črnih oblakov iz Maribora. “Ahhh, sej nau nič, to se bo zlilo!” smo si rekli.

Profesorji so nam pokazali novodobno gledališče v Lendavi, nato pa smo se odpravili proti mejnemu prehodu Petišovci, kjer smo prečkali mejo na Hrvaško. Že v Murskem Središču nas je ujel dež, kjer smo na hitro zavili s poti in se skrili pod strehe in stopnice bližnjih hiš.

Ko je dež prenehal smo se odpravili naprej. Na koncu vasi smo sklenili, da se ne ustavimo v gostilni, ampak nadaljujemo naprej, da čim prej prispemo na Ptuj. Po slabi minuti se je “uscalo” kot da bi se odprlo nebo. Takoj smo bili mokri do kosti. V naslednji vasi smo počakali, da je šel val mimo, nato pa nadaljevali po zmernem dežju do mejnega prehoda in se nato v vasi Razkrižje ustavili, kjer nas je počakal tudi kombi. Tam smo se preoblekli in nataknili palerine(jaz sicer samo PCV vrečko, saj sem palerino gladko pozabil doma).

Sledila je vožnja po mokri cesti, sem in tja pa je tudi malo rosilo, vendar je bilo s svežimi oblekami in palerino veliko bolj toplo. Do Svetega Tomaža smo se peljali skozi Ljutomer, Hujbar, Lahonce in Koračice.

Bili smo že skoraj doma! Še slabih 20km nas je ločilo od Ptuja in novih, svežih cunj. Spustili smo se v Savce, kjer pa smo kmalu prišli nazaj na znano cesto pri Hlaponcih. Pred nami je stala samo še dolga ravnina, ki se je zaradi čelnega vetra vlekla in vlekla. Naposled smo le zagledali tablo Ptuj in prispeli na železniško postajo. Ob prihodu na cilj pa se je razjasnilo, sonce pa nas je obsijalo s toplimi žarki. Na žalost kaki 2 uri prepozno:)

10. FOV tour – tretji dan – Lendava-Ptuj

Pa smo dosegli CILJ! Zopet smo obiskali fastfood na železniški in se dodobra najedli. Ob sedmih smo se zbrali na peronu, saj je prispel naš vlak. Kolesa smo zopet lepo zložili na vlak in se odpravili proti domu. Pot nazaj je minila ob pogovoru in poizkusu spanja, vendar na naših vlakih spanje tako ali tako ni možno.

Letošnji tour je bil v primerjavi z lanskim neprimerno lažji, nas je pa zadnji dan precej zdelal vreme, saj sem bil kljub veliko krajši poti zvečer pošteno utrujen. Upam, da profesorja naslednje leto tudi organizirata tour, saj se ga bom z veseljem udeležil.

P.S.: tisti, ki bi rade vse slike dobili v .zip datoteki, mi pišite na matej pri(@) zunaj.si.

Matej