hribi, smučanje, plezanje,…

Med Krompirjevimi počitnicami sem obiskal prijateljico Vito, s katero sva se potepala po Mariboru in obiskala zimsko obarvana Lovrenška jezera.

V Maribor prispem proti večeru in obiščem Vito v njenem novem domu¹. Ker je Matej vedno lačen, se odpraviva jesti. Pot vodi preko Koroškega mostu in ob levem bregu reke Drave. Čudovit sprehod v ledeno hladni noči.

Zadnje čase mi zelo odgovarja kitajska kuhinja, zato je izbira nekako logična, greva v Zvezdo.

Odpraviva se še na krajši špancir po mestu, mimo Univerze v Mariboru in se ustaviva v jazz klubu Satchmo, kjer spijeva še nekaj hmeljevega napitka, da je bil želodec poln.

Naslednji dan se zjutraj odpraviva na ogled mesta. Ponovno prečkava most, se ob reki sprehodiva do Lenta in naprej v mesto.

Do Friendsov hočeva iti na jutranjo kavo, ampak je Central Perk na žalost še zaprt. Namesto Central Perka obiščeva čajnico v centru mesta.

Oba polna tanina zapustiva čajnico in se usmeriva proti mestnemu parku. Jesenske barve in topel sonček poskrbita za čudovit sprehod.

Po končanem ogledu se vrneva k avtu in se zapeljeva proti Rogli, kjer sva si želela ogledati Lovrenška jezera. Minilo je že kar nekaj časa, ko sva z Andrejo gazila po snegu v želji, da vidiva Lovrenška jezera, zato sem bil prav vesel, da jih zopet obiščem.

Na Rogli je bila že prava zima, tako po temperaturah, kot po količini snega. Ob avtu ga je bilo napluženega snega že dober meter.

Odpraviva se preko smučišča v gozd in tam nekaj časa hodiva po ratrakirani stezi, ki se kmalu odcepi od poteptanega dela in nadaljuje po gozdu. K sreči nisva prva, tako da imava stopinje že narejene in gre hitreje.

Zadnja ravnina se vleče ko hudič, a naposled le prispeva na jezera. Najprej stopiva na stolp in se razgledava na okoli, potem pa se sprehodiva še do jezer, ki so tudi že globoko zamrznjena, saj sva lahko hodila po njih.

GPS sled:
GPS sled Lovrenška jezera

Začetna višina:

Končna višina:

DolĹžina poti:	5.2 km
Dolžina vzpona:	2 km
Višina vzpona:	233 m
Dolžina spusta:	1.2 km
Višina spusta:	124 m
1409.9 m
1518 m
Minimalna višina:	1409 m
Maksimalna višina:	1530 m

Za nazaj sva izbrala drugo pot, ki se nama je zdela krajša. Do avtomobila prispeva prijetno utrujena, saj gaženje po snegu² zahteva kar nekaj moči.

Okoli pete ure popoldan/zvečer sva nazaj pri avtu. Ko stojiva pred avtom in malo kramljava, naju prav hitro začne pasje zebsti, saj je bila temperatura nekaj stopinj pod ničlo. Hitro skočiva v avto, preklopiva ogrevanje na “peklensko vroče” in se odpeljeva proti gorenjski.

Matej

---