Včeraj sva se z Davidom odpravila na plezanje v dolino Glinščica. Plezanje.net obljublja čez 300 smeri, zato je bilo plezališče še toliko bolj mikavno. Naredila sva pa največjo napako in s seboj nisva vzela vodnička.
Danes sva se z Vidmarjem spravila v Preddvor v plezalni vrtec odpreti letošnjo sezono plezanja v plezališčih. Razmere so ugodne:)
Včeraj sem na Anžetovem blogu prebral objavo o novi stenci v Svetem Duhu in z Maretom sva se popoldan odpravila pogledat kaj ponuja. Lahko rečem samo eno: fantastično!
Po prebiranju Materovega bloga, kjer je opisoval ledno plezanje v soteski Pekel 3 dni nazaj, smo se odločili, da še mi skočimo pogledati. Kakšna napaka!
David in Polona sta imela v soboto priprave za učitelja bordanja, ker pa sta v Bohinju tudi prespala, smo se odločili, da jo v nedeljo mahnemo v Bohinj še malo plezat. Tako ali tako je bil na povedan sončen dan, dni za plezanje na prostem pa vse manj.
Že dolgo smo na internetu gledali slike istrskih plezališč, pa tudi Polona in David sta jih ves čas omenjal, potem pa smo se par dni nazaj odločili, da jo mahnemo čez mejo. Anja, Mare in Polona so šli samo za dva dni, midva z Davidom pa za štiri.
Slaba vremenska napoved za danes nas je prisilila, da smo v vodničku poiskali eno plezališče na Štajerskem in prst se nam je ustavil na Kotečniku. “Full je dobr tam” je rekla Polona. Ajde, pa pojdimo pogledat.
Glede na napovedano lepo vreme in “najedeno” obiskovanje Preddvorskega plezalnega vrtca smo se s Polono in Davidom odločili, da jo mahnemo malo na primorsko. David je predlagal Vipavsko belo, Polona se je strinjala, meni je bilo pa tak vseeno, važno da se pleza:). Sedli smo v tank(Golf 2 SDI) in jo mahnili proti cilju.
