Slaba vremenska napoved za danes nas je prisilila, da smo v vodničku poiskali eno plezališče na Štajerskem in prst se nam je ustavil na Kotečniku. “Full je dobr tam” je rekla Polona. Ajde, pa pojdimo pogledat.

Do Žalca ni bilo problema priti, potem pa smo imeli malo težav z navigacijo. Kakih 10 minut smo malo krožili in na koncu le prišli na pravo cesto. Tudi parkirišča nismo našli v prvo in tako parkirali na drugem parkirišču(tistemu, ki je blizu sektorja A). Parkirišče se nahaja pod stanovanjsko hiši, zraven katere je tudi žaga za les. Prijazni domačini so nam zaupali pot, ampak nas to ni odvrnilo od tega, da se nebi še tretjič izgubili. Po kakih 45min le prisopihamo do stene. Pogled v vodniček nam pove, da je to sektor A. Dobro BO!


Hitro skočimo v pasove, okoli pasu zataknemo vrečko in v steno. Za ogrevanje smo skočili na čisto desne smeri(Bučka, Lordi, Pepi), potem pa smo počasi lezli proti levi(Drug štuk, Lepota ni naključje, Liska, Mišnica, Delo dom družina, Mojster Vilko, Ježek teka teka in Little big wall). Delo dom družina je bila tudi najtežja smer, ki sem jih uspel letos vpeti. Je bila kar zalogaj za zadnjo smer. Kot je ARSO napovedal, smo imeli odlično vreme, medtem ko so se naši kolegi na gorenjskem kopali v oblačnem vremenu.




Na poti nazaj smo se v Žalcu ustavili še na pici, saj smo bili pošteno lačni, kljub gori hrane, ki smo jo prinesli s seboj. Kaj hočemo, smo pač sami jedci v skupini.

Naslednji izlet v Kotečnik bo sigurno za več dni, da bomo uspeli preverit še ostale sektorje, ki so baje tudi fenomenalni in ponujajo lahke smeri, ki so primerne za nas(predvsem mene).

Matej